Stacionarne računalnike seveda še prodajajo, a prodaja že nekaj let praktično stoji, torej ne narašča, kot je splošen trend v računalništvu. Za rast so seveda zadnjih nekaj let skrbeli prenosni računalniki, a se vedno bolj zdi, da ne prinašajo več takih dobičkov, kot bi si želeli izdelovalci, vse več ljudi pa bo segalo po osnovnejših modelih, ki so tako kot osnovni namizni računalniki že dovolj zmogljivi za večino potreb.
iPad je odlična naprava, o tem ni dvoma. Sam po sebi praktično predstavlja trg tabličnih računalnikov. Tablice z Androidom so v zadnjem letu sicer naredile velik preskok, a še vedno ni pametnega razloga, zakaj bi kupili katero izmed njih namesto iPada. Razen Asusovega Transformerja ne ponujajo nečesa bistveno naprednejšega - pa še omenjeni Asus spet nima tako velike prednosti pred iPadom, saj lahko tudi za slednjega dokupimo celo vrsto različnih tipkovnic.
Ne glede na sivo glavo se imam za digitalno dete, navdušeno nad vsemi čudeži elektr(on)ike. Imam čuda napravic, ki jih z veseljem prenašam naokrog in zvesto priklapljam v vtičnico, ko jim zmanjka energije, da bi mi služile naprej. Le prevažam se še vedno z dizelsko ropotuljico, kakor se za pravega kmeta spodobi. Vsaj toliko imam okusa, da ni golf. Vmes pa sanjam, kako bi bilo fino, ko bi mogel tudi prevozno sredstvo napolniti na enak način. Ne pa, da mi slovenski črpalkarji vsakih štirinajst dni napravijo veselje z novimi cenami in me ob obisku ogulijo za pošten, malodane trimestni znesek.
Že kar urbana legenda je, da se Google malone utaplja v denarju (zadnje čase je pri tem še hujši Apple, a pustimo zdaj to). Pa vendar, ali je komu jasno, od kod mu ves ta denar??
V prejšnji številki ste se razpisali o nakupovanju po eBayu. Pa ste res tako zelo prepričani, da je nakupovanje v spletu boljše od nakupovanja "v živo", v pravih trgovinah?
Apple je v začetku leta naredil nov korak v svojem poslanstvu, da s tablicami osvoji množice. Zanje je pripravil ekosistem, v katerim bodo skušali nadomestiti šolske učbenike z elektronskimi knjigami. Nekaj, kar so že mnogi poskusili, a brez večjega uspeha. Ali lahko sodobna tehnologija res nadomesti stoletja stara prepričanja v papirnata šolska gradiva? Ali tvegamo, da s tem vzpostavimo novo digitalno ločnico med bolj in manj informiranimi?
Najsi so bili razlogi tehnične ali politične narave, Apple ni želel podpreti flasha na i-napravah in kmalu je obupal še Adobe. A pokop flasha je šele začetek.
Internet je postal nekaj samoumevnega, tako rekoč infrastruktura, ki jo enostavno moramo imeti. Vsi, ne samo "računalnikarji". Kdaj se je to pravzaprav zgodilo? Verjetno takrat, ko se je vzpostavila kritična masa storitev, ki jih uporabljamo - komunikacija, druženje, nakupovanje in, verjetno še najbolj, iskanje informacij.
Pri digitalnih fotoaparatih smo vajeni ciklov, ko lahko brez večjih presenečenj pričakujemo novosti izdelovalcev. Resda prihaja do manjših odklonov, sploh letos so bila poleno pod nogami podjetij poplave na Tajskem, ki so še posebej Nikonu povzročile manjšo zamudo. Kljub temu je začel novo sezono digitalnih aparatov z modelom D800.
Danes bi težko trdili, da na trgu zabavne elektronike in računalnikov ni velike izbire, pa kljub temu nekateri še vedno niso zadovoljni s tem, kar jim v izdelkih ponujajo izdelovalci. Mnogi še nove izdelke vzamejo v svoje roke (ali, preprosteje, dajo jih v roke lokalnemu poznavalcu) in predelajo v nekaj drugačnega - z zamenjavo operacijskega sistema, odklepanjem zaščit, dodajanjem novih funkcionalnosti. Toda zakaj? Kje je čar ali vsaj korist postopka, ki lahko povzroča težave, potencialno popolnoma onesposobi napravo, razveljavi garancijo, zagotovo pa zahteva veliko število porabljenih ur, da pridemo do cilja?
Menjavo dobrin so ljudje prepoznali že v prazgodovini in se vse odtlej niso več ločili od nje. Mene je barantanja naučila babica, ki se na primer spominja, kako so krompir menjali za drva in da je moj pokojni oče v življenju vedno kaj "kompenziral". Žal so ljudje kmalu po iznajdbi menjave ustvarili denar in z njim zmotno mišljenje, da bo tako trgovanje enostavnejše. Denar je postal sveta vladar. A še tako trdni temelji neke trditve se ob velikih socialnih spremembah hitro zamajejo. Nekdanji Jugoslovani že vedo, drugi spoznavamo to danes.
Kup računalnikarjev oziroma ljudi z nagnjenjem za tehniko se ukvarja s fotografijo, večina pa se je loteva s povsem tehnološkega zornega kota. Kot neznanci preživimo nekaj ur, dni ali tednov v spletu (ali z revijami, kot je naša) in iščemo najboljši aparat za nas. Primerjamo znamke, primerjamo segmente, primerjamo modele. Pogledamo po novicah in straneh z govoricami, ali pride v kratkem še boljši model, da ne bomo slučajno kupili prejšnje (in v naših glavah posledično slabše) generacije nekega aparata.
Kup računalnikarjev oziroma ljudi z nagnjenjem za tehniko se ukvarja s fotografijo, večina pa se je loteva s povsem tehnološkega zornega kota. Kot neznanci preživimo nekaj ur, dni ali tednov v spletu (ali z revijami, kot je naša) in iščemo najboljši aparat za nas. Primerjamo znamke, primerjamo segmente, primerjamo modele. Pogledamo po novicah in straneh z govoricami, ali pride v kratkem še boljši model, da ne bomo slučajno kupili prejšnje (in v naših glavah posledično slabše) generacije nekega aparata.
Združljivost za nazaj je postala mantra izdelovalcev strojne in programske opreme tam nekje okoli prvega računalnika IBM PC in operacijskega sistema MS DOS. Povzročila je nesluteno eksplozijo osebnega računalništva, danes pa se kaže kot cokla, ki jo bo enostavno nujno preskočiti.
Ko govorimo o robotih, večina najprej pomisli na znanstvenofantastične knjige in filme, le redko pa jih povezujemo s sedanjostjo ali vsaj bližnjo prihodnostjo. Toda že površno raziskovanje v internetu nam pokaže, da roboti in robotika postajajo vse bolj prisotna realnost, ki lahko že čez kako leto dobesedno eksplodira v priljubljenosti javnosti. Dovolj bi bilo, ko bi se za drzno potezo in vstop na to področje odločil nekdo od velikanov računalniške industrije. Mnogi menijo, da sploh ni vprašanje "če", temveč samo, kdo bo prvi in kdaj.
Rivalstva so v računalništvu poglaviten razlog za hiter tehnološki napredek. Vsi se bojijo para iz garaže, ki ga še nihče ne pozna, a že jutri lahko sproži nov, večmilijardni posel.
Letošnje leto se je pri vsakem izmed treh segmentov "nenehnih preizkusov" odvijalo drugače. In čeprav gre za segmente, ki so za večino uporabnikov zanimivi le v danem trenutku, ko pač kupujejo tiskalnik, prenosnik ali digitalni fotoaparat, je drugim zanimivo spremljati dogajanje tudi takrat, ko ne načrtujemo takega nakupa.
Zadnje čase veliko berem o famoznem Applovem "oblaku" iCloud. Je res kaj posebnega in drugačnega od drugih "oblakov", ali gre le za običajen odziv Applovih vernikov?
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Pri naših nenehnih preizkusih vsak mesec posodobimo cene izdelkov, pri tem pa seveda iz tabel odstranimo izdelke, ki niso več naprodaj. Še najbolj turbulenten čas, kar zadeva spremembe cen, pa sta ravno zadnji mesec ali dva pred novim letom.
Računalniška varnost je območje, na katerem je vsak dan bolj megleno. Vdori v računalniške sisteme, zlorabe podatkov, varnostne vrzeli v programski kodi in nenehni poizkusi nadzorovanja s strani N-plus-prve skupine, uradne ali podtalne, so danes postali že tako vsakdanji, da smo se ljudje temu prilagodili - tega šuma skoraj ne slišimo več. Vsaj dokler nas ne zadene. Pa vendar se človek zdrzne, ko prebere novico, da so začeli nad prizadevanji za večjo varnost dvigovati roke tudi tam, kjer ne bi pričakovali: v vojaških krogih.
Ob prelomu tisočletja sem na CeBitu gledal predstavitev, na kateri je stric z dlančnikom kazal, kako bomo v prihodnosti vse počeli enostavno in kar na cesti, ker bo naenkrat vse povezano in bo sodelovalo med sabo. Danes je to izvedljivo. Kako pa deluje, kadar sploh, je povsem druga zgodba.
Včasih so bili osebni računalniki in strežniki približno tako zanesljivi, kot so danes "pametni" telefoni oz. telefoni z operacijskim sistemom Android. Vsake toliko je kaj crknilo, vsake toliko je kaj nehalo delovati. Ampak vnovični zagon je vedno pomagal ...
Ravno te dni mineva dve leti, odkar sta Panasonic in Olympus skupaj predstavila sistem digitalnih fotoaparatov, imenovan Micro Four Thirds. Bistvo sistema je odstranitev sistema zrcal oziroma prizme, ki so (vsaj tehnično gledano) poglavitna značilnost aparatov SLR. S to serijo sta izdelovalca obljubila kakovost fotografije, ki je na ravni navadnih DSLRjev (saj je v rabi enako veliko tipalo), in možnost razširitve z najrazličnejšimi objektivi, bliskavicami in drugimi dodatki.
Ob smrti Stevea Jobsa, ustanovitelja in direktorja Applea, redno berem hvalnice njegovi modrosti in vizionarstvu. Kakšno je vaše mnenje o njem?
Bil je eden izmed peščice prvih, ki so verjeli v osebno računalništvo, tisto za množice. Človek, ki je desetletja združeval visoko tehnologijo, stilno oblikovanje in preprosto uporabniško izkušnjo. Človek, ki je prinesel inovativnost in drugačno razmišljanje, ne glede na področje, s katerim se je ukvarjal. V zadnjem času pa karizmatični vodja skupine, ki je spremenila v zlato skoraj vse, kar je naredila. Odšel je Steve Jobs.
Tudi idoli računalništva, kot je nedavno preminuli Steve Jobs, so stali na ramenih velikanov. Eden največjih med njimi je prav tako nedavno zapustil ta svet, a, nezasluženo, z veliko manj javne pozornosti.
Pred kratkim sem nekje prebral: "V zadnjem času (zadnjem desetletju? dveh?) smo postali obsedeni z varovanjem zasebnosti". In če sem glede varovanja zasebnosti v družbenih omrežjih osebno že kar malce sarkastičen (če ne želiš, da Facebook o tebi kaj ve, mu pač ne povej vsega, ali ne?), sem glede zasebnosti nasploh vsekakor zaskrbljen tudi sam. Še posebej, ker se zavedam, kaj vse danes zmore tehnologija.
Digitalni fotoaparati že kar dolgo časa znajo zajemati tudi video posnetke. Pravzaprav so pri tem že zelo resno nadomestili domače videokamere, saj ponujajo razmeroma dobro kakovost videa ob žepni velikosti in po konkurenčni ceni, imajo pa tudi nekaj tehničnih prednosti v primerjavi s cenejšimi videokamerami, denimo širše kote zajema.
Telefonski Android je odprte narave, a mu svobodo najbolj omejujejo tisti, ki imajo od njega največ. Izdelovalci mobilnih naprav ga prevečkrat popolnoma predrugačijo, zaklenejo in vsak poseg vanj kaznujejo z odvzemom garancije. Samsung je na začetku poletja brezplačno razdelil telefone Galaxy S2 med razvijalce najbolj razširjene kršitve omenjenih pogojev, CyanogenModa. Hvalevredna poteza ali zgolj licemerje?
Arhiv
Po avtorjih
