Drugačna združljivost

Pojem združljivost ima v računalništvu prav poseben pomen. Od samih začetkov osebnega računalništva so bili "združljivi" programi in "združljiva" strojna oprema nekaj, kar je imelo prednost pred izdelki, ki niso bili združljivi. Seveda je vprašanje, s čim. Navadno z neko strojno platformo, kot je, denimo, PC, ali pa z operacijskim sistemom, kot je okolje Windows. Še natančneje - v danem trenutku s točno določeno različico operacijskega sistema in strojne opreme. Toda v zadnjem času se je pojmovanje te združljivosti začelo drastično spreminjati. Ne iščemo več združljivosti s posamezno platformo ali operacijskim sistemom, temveč s spletnimi storitvami.

Z združljivostjo je tako - po eni strani je (bila) pogosto pogoj za uspeh, po drugi pa je kot cokla zavirala nadaljnji razvoj. Prav zgodba osebnih računalnikov PC, Intelove arhitekture x86/x64 in kasneje okolja Windows je najboljši zgled za ponazoritev te zgodbe. V zgodnjem obdobju osebnega računalništva pač niso bili vsi računalniki združljivi s platformo "IBM PC". Prej nasprotno. Vsaj do trenutka, ko je PC močno nadvladal druge. Povsod se je govorilo in iskalo združljivost s tem okoljem. Dolgoročno je prav zaradi tega preživelo malo konkurenčnih platform (beri: Apple Mac).

Toda v drugem desetletju tega tisočletja ta združljivost postaja pretesna srajca. Breme preteklosti, ki izgublja pomen. Najnovejši Windows 8 je lep zgled, celo žrtev tega stanja, ki hoče povezati preteklosti (združljivost) s prihodnostjo (tablice, pametni telefoni). Kako uspešna je takšna strategija, bo pokazal čas, vendar vse kaže, da morda tokrat ne bo tako, kot je bilo pri vseh dosedanjih zamenjavah okolja (Windows).

Podajam alternativno možnost razumevanja pojma združljivosti, ki je bolj skladna z današnjimi časi. Danes končnega uporabnika, za začetek vzemimo "potrošnika", vse manj briga, ali novi računalnik uporablja operacijski sistem Windows, Mac OS X, Linux, Apple iOS, Google Android. Dokler lahko na njem uporablja priljubljene programe ali spletne storitve, je to povsem zadosti. Spomin na nedavno združljivo preteklost osebnega računalništva začne hitro bledeti.

Seveda ni povsod tako. Prav zanimivo je, da nas dosedanja združljivost prav malo zanima, ko govorimo o tablicah in telefonih. Ko pa omenimo imena Microsoft ali Windows, pa se vsi hočeš nočeš zopet utirimo na stara pota. Mnogi me sprašujejo, ali je tablica Microsoft Surface združljiva z dosedanjimi Okni (odgovor: ne, ni, ker za zdaj ne uporablja Intelovih procesorjev, torej ni binarne združljivosti)? Ali je platforma Windows Phone 8 združljiva z Windows 8? No, tu smo že blizu tega, kar želim povedati.

Celo Microsoft je že začenjal spoznavati, da platforme kot take hitro zgubljajo pomen, dejavnik odločanja postaja nekaj drugega. Želite zglede? Danes, denimo, postaja za številne programčke (appse) pomembno, da so združljivi z Dropboxom. Ali pa Google Drivom in (za zdaj v manjši meri) Microsoftovim SkyDrivom. Da so programi združljivi in se znajo povezati s Facebookom in Twitterjem. Da jih lahko povezujemo z Linkedinom ali, če želite, z Google Maps.

To je združljivost, letnica 2013!

Seveda so to le prvi znanilci sprememb, ki se nam obetajo. In da ne bo pomote - združljivost po "stari" definiciji ima še danes velik pomen, denimo v poslovnem okolju, kjer je treba zaščiti naložbe v dosedanji razvoj in programsko opremo. Si predstavljate, da je še vedno veliko razpisov, ki pogojujejo (!), da so računalniki združljivi z okoljem Windows 7 in, da, celo Windows XP? Razlog je menda v združljivosti.

Toda Microsoft, Google, Apple in še peščica drugih se dobro zavedajo, da so zdaj vzeli v roke drugačne karte in se pravila igre spreminjajo. S tem pa tudi taktike, ki pa je lahko od velikana do velikana različna. Apple stavi na koncept "vse pri nas". Google na "enako na vseh platformah". Microsoft pa je nekje vmes, med nostalgijo nad Windows in iskanjem svojih temeljev za platformo.

Lep dokaz v prid moji tezi je nedavno (vnovično) kresanje mnenj med Googlom in Microsoft. Prvi se je odločil, da bo čez noč opustil nekatere tehnologije za sinhronizacijo platforme Google Apps z Microsoftovimi poštnimi strežniki (tehnologija ActiveSync). Microsoft pa se tudi pritožuje, da Google noče prenesti svojih priljubljenih programčkov na njihov sveži Microsoft Phone 8. Le zakaj ta pritožba? Ali ne bi mogli shajati tudi brez Googla? Očitno je, da v praksi nastajajo nekateri novi "standardi" ali "združljivosti", ki so pomembne za uspeh izdelka, celo celotne platforme. Nekaj o tem bi znal povedati Blackberry, ki je na svoji sicer zelo dobri strojni opremi ostal brez podpore vodilnih med spletnimi storitvami. Strateška napaka.

Še en zanimiv zgled - ko je Apple objavil novo različico operacijskega sistema iOS in doživel polom s svojo aplikacijo Maps, je veliko uporabnikov (po ocenah kar okoli 40 %) raje ostalo pri starejši različici iOS 5, ki je še vsebovala Googlov zemljevid Maps. Po tem, ko je Google naposled objavil svoj program Maps tudi za iOS6, je v nekaj dneh sisteme nadgradilo rekordno število uporabnikov. Zvestoba torej velja programu in spletni storitvi, ne pa platformi. Tudi če se imenuje Apple.

Osebno se mi zdi zanimivo, da na novo premešane karte omogočajo, da se igri pridružijo tudi outsiderji, kot je, denimo, prej omenjeni Dropbox. Verjamem, da ga bo težko spraviti z vodilnega položaja med spletnimi pomnilniki, kamor danes sodi. Verjemite, velikim gre to zelo v nos. Skušali so ga kupiti (Apple), a se za zdaj ni izšlo.

Ko bomo govorili o združljivosti, bomo torej morali začeti razmišljati drugače. Po tem postane precej bolj jasna strategija ponudnikov storitev (od tega, zakaj je danes še vedno toliko brezplačnega) in vse, kar sodi zraven. Kar je lahko priložnost ali past, odvisno od zornega kota.

"Danes končnega uporabnika vse manj briga, ali novi računalnik uporablja operacijski sistem Windows, Mac OS X, Linux, Apple iOS, Google Android."