Oblak ali strežnik?

Oblak ali strežnik?
Objavljeno: 27.11.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Mnenja | Revija: December 2012 | Teme: google

Berem poročilo slovenske podružnice analitske hiše IDC, ki je, kot kaže, končno našla pozitivne trende - računalništvo v oblaku se menda še vedno strmo povečuje. Med največjimi ponudniki pa sta manjše slovensko podjetje in IBM. Verjetno res, če le vemo, kako definirati besedico "oblak". Pa to v resnici vemo?

Oblak oz. "cloud" je danes (še vedno) magična beseda, s katero se uporabnike prepričuje o tehnološki naprednosti storitve, novinarje pa o "strmi rasti". Prepričan sem, da ni daleč čas, ko bo besedico nadomestila katera druga, danes še neznana. Tako kot smo včasih "omrežnim diskom" rekli strežniki FTP, danes pa jim rečemo "online data storage".

Osebno bi si "oblak" razlagal tako, po šolsko, kot skupek strežnikov, razprostrtih prek celotne zemeljske oble, ki gostijo mojo storitev, aplikacijo in/ali podatke. Vendar je takih oblakov danes bore malo, takole na pamet bi sem prištel le takšne gigante, kot sta Google/Youtube.com in Facebook.com. To so storitve, ki so dejansko distribuirane po vsem svetu, v množici različnih omrežij, z množico posredniških/predpomnilniških strežnikov, ki skrbijo za podvojevanje vsebin in skrajševanje dostopa do njih. Predvajanje filmčkov z Youtuba se tako večinoma dogaja kar na relaciji računalnik-krajevni strežnik pri ponudniku interneta, o tem smo tudi v Monitorju že pisali.

Velika večina drugih "oblakov" v svetu sodi v drugo skupino - v skupek strežnikov, ki tečejo v bolj ali manj le enem strežniškem centru. "Oblak Instagram" lahko tako zelo hitro poklekne, če nekemu središču sredi ZDA zmanjka elektrike ali če pride do težav z omrežnimi povezavami do njega. Hej, cela množica takih storitev lahko poklekne, če New York prizadene orkan, kot je bil Sandy. Nekaj podatkovnih centrov je namreč lociranih kar v nebotičnikih na Manhattnu, z generatorji električne energije, ki pa imajo rezervoarje v kletnih prostorih. Slednje pa je zalila voda ...

Stanje v majhni Sloveniji (pa verjetno ne le tu) pa je še bolj bizarno - za definicijo "oblačne storitve" tudi podatkovnega centra ne potrebujemo več, dovolj je že strežnik. Čisto navaden, pač neki računalnik, ki je povezan v internet. Hej, morda bi se sem kvalificiral kar vaš domači računalnik? Moj bi se že. Po nekaterih pogovorih, ki sem jih imel, si naši ponudniki pod "oblačnimi storitvami" predstavljajo vse, kar "se izvaja v strežniku", odjemalec pa od njih prejme le rezultate take obdelave. Hm. Moj domači računalnik ima nekaj dinamičnih spletnih strani na Apacheju - z jezikom PHP nekaj "izračunava", odjemalec (spletni brskalnik) pa rezultate prikazuje ...

Tako pač je, če si majhen, znižaš kriterije, da sežeš nekoliko više. Pa saj to ni nič novega, spomnimo se samo zgledov iz drugih panog. Recimo "slovenskih navodil" v obliki fotokopiranih listov A4. Ali pa miniaturnih nalepk, ki jih trgovski centri lepijo na izdelke in naj bi nam v slovenščini predstavili sicer tuje izdelke na policah.

Ali pa, če skočim nazaj v računalniške vode - tehnične podpore, kot jo ponudijo svetovne multinacionalke za nas, Slovence. Pred kratkim smo v uredništvo dobili pismo ogorčenega uporabnika televizorja Sony, ki si je dopisoval s slovensko tehnično podporo (www.sony.si/support/sl). Uporabljeni jezik je zelo daleč od slovenščine, brez šumnikov, očitno je odgovore pisal nekdo, ki skrbi za tehnično pomoč v celotni regiji nekdanje Jugoslavije, morda še čez. No, v resnici je bilo še najhuje to, da so bili nasveti zgoščeni v predloge, naj uporabnik v televizorju raje izbere nastavitve za Nemčijo ali Finsko in, seveda, naj poskuša znova zagnati televizor. Mimogrede, težava je bila (in je še vedno) v nezmožnosti razvrščanja tv programov, kar so starejši modeli Sonyjevih televizorjev brez težav zmogli.

Pa saj nekateri drugi ponudniki v resnici niso nič boljši. Apple, na primer. Na voljo je (slovenska, brezplačna) telefonska številka, na katero lahko pokličete, če potrebujete tehnično pomoč, vendar, prvič, deluje le od devetih do petih in, drugič, ne "deluje" v slovenščini. Avtomatski odzivnik nas sicer nagovori slovensko, vendar je prvo, kar pove, da "je tehnična podpora na voljo le v angleščini". Dejansko se klic po tem preveže nekam v "telefonski oblak", nekam, kjer bo nekdo z nami govoril angleško. Apple to v resnici zelo logično utemeljuje - podporo v materinščini omogočajo le v tistih državah, kjer je v materinščini tudi operacijski sistem na njihovih napravah ...

Skratka, sklenem lahko popolnoma drugače, kot sem sklenil uvodnik v prejšnji, novembrski številki - morda pa le ni najbolje živeti v taki majhni in zakotni državici. To ima sicer prednosti (imunost pred "piratstvom", kot sem ga utemeljil zadnjič), ima pa tudi slabosti ...

Nasveti so bili zgoščeni v predloge, naj uporabnik v televizorju raje izbere nastavitve za Nemčijo ali Finsko in, seveda, naj poskuša znova zagnati televizor.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki