PR, slovenskega novinarstva grobar

PR, slovenskega novinarstva grobar
Objavljeno: 18.12.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Mnenja | Revija: Januar 2013

Tvegam, da bom zaradi zgornjega naslova ob kakšno Facebook prijateljstvo, pa vendar - stanje na relaciji odnosov z javnostjo in novinarji v naši deželi je za zjokat.

Najprej, za začetek, spodaj zapisano velja za odnose z javnostjo (PR - Public Relations) na področju "računalništva" ali "tehnike", če želite. Kakšno je na drugih področjih, težko sodim.

Kot so mi že pred časom razložili, so službe PR, ali "PRovci", kot jih včasih v slengu imenujemo novinarji, nastale zaradi potrebe "strank" (podjetij, državnih organov...), da bi novinarjem, ki se zanimajo zanje, olajšali delo. PRovci naj bi torej delali za novinarje. V resnici pa je velikokrat ravno nasprotno. V politiki so velikokrat ščit, ki brani politike pred preveč vsiljivimi novinarji, v gospodarstvu pa kopje, ki v medijih poskuša "predstaviti zgodbe" iz gospodarstva, kot se temu učeno reče. Saj veste, danes se prodajajo zgodbe in ne več izdelki ali storitve. Vsaj tako mi pravijo.

Delo PRa v našem poslu bi tako lahko razslojil na dva dela. Na pisanje tiskovnih sporočil o novih izdelkih in storitvah oz. o finančnem stanju podjetja, ki ga zastopajo, in poskušanje vplivanje na uredništvo, da bi objavljalo "zgodbe", ki bi bile v prid njihovim strankam.

Tiskovna sporočila slovenskih PRovcev so danes v našem poslu nekaj, kar je bolj ali manj nepotrebno, to si upam trditi. Pokrivamo področje, ki je globalno in bolj ali manj trenutno, to pomeni, da se za (samo)obveščanje opiramo na svetovni, beri: ameriški trg novic. Sporočila, ki pridejo do nas po slovenski poti, so namreč inferiorna v vseh pogledih. Glede sporočilnosti (kratka in obenem nekonkretna), hitrosti in, ne nazadnje, profesionalnosti, beri: jezika. Včasih prevedena sporočila dobimo celo 14 dni kasneje, kot so bili izdani angleški izvirniki, in včasih so spisana v takem jeziku, kot bi jih pisal osnovnošolec. Ravno te dni smo, recimo, brali tole: "Dell je na trg poslal nov, 15-inčni, multifunkcijski prenosnik Inspiron 3521, ki uporabnikom omogoča reševanje širokega spektra nalog." Da o "lansiranju" izdelka in terabajtih prostorske kapacitete, ki jih menda premore, niti ne govorim. A tako pač je: "Dell Inc. (NASDAQ: DELL) se odziva na želje uporabnikov in zato vedno predstavlja inovativne tehnologije in storitve, ki uporabnikom omogočajo, da dosežejo še več.". Ali ne?

Prav, lahko rečemo, da gre za nekakšno smetje in ga ignoriramo. To je v resnici najbolje, saj agencije, ki pošiljajo taka sporočila, na konkretna vprašanja velikokrat ne znajo odgovoriti. Zgodi se, da odgovora sploh ni ali pa sledi čez nekaj dni in sporoča, da odgovora ne vedo in naj vprašamo njihovega "principala" (beri: "stranko"). Drugače pa se popolnoma zavedam, da živim v vzporednem vesolju, kjer se mi zdi logično, da odgovor na vprašanje dobim vsaj isti dan, če ne prej (državni organi so si spisali kar Zakon, kjer so si ta čas podaljšali na do 7 dni ...).

Po drugi strani pa mi pogled po slovenski spletni in časopisni krajini kaže, da take slovenske pošiljke tiskovnih sporočil očitno delujejo, saj jih nekateri promptno in bolj ali manj brez kakršnegakoli novinarskega dela objavljajo. Tudi v celoti. Hej, celo zgoraj zapisani Dell boste brez težav našli! Nekateri kolegi PRovci me celo prepričujejo, da kar nekaj novinarjev z njihovega seznama (pardon, "adreme") taka koncizna sporočila enostavno pričakuje, da je dela z objavo čim manj.

Obenem je jasno (vsaj meni, toda jaz sem pač iz vzporednega vesolja ;), da taka neposredno objavljena sporočila ne delujejo, oz. delujejo veliko manj kot verodostojno napisan članek. Ne delujejo enostavno zato, ker delujejo preveč hvalisavo, zlagano, reklamno. To vedo tudi PR službe in tu nastopi njihovo drugo delo - poskusi, da bi uredništvo objavilo članke, ki bi njihovo stranko prikazalo v dobri luči. Da, ljudje časopise, revije in spletne strani berejo zaradi člankov, verjamejo člankom. Dajmo jim torej članke, v katere bo zakamuflirano PR sporočilo!

V svoji profesionalni deformiranosti sem videl že kar nekaj oglasov, ki so bili videti natanko tako kot članek, postavljeni v enaki pisavi, z enakimi pasicami, celo brez oznak, da gre za oglasno sporočilo. Hej, videl sem kar celo redno prilogo revije, ki je v nekem trenutku postala oglasnik za neko podjetje/stranko, saj so bili v njej prav vsi "članki" v resnici oglasi. Ne, nikjer ni pisalo, da so oglasi.

Nič od tega pa se ne more primerjati s sporočilom, ki sem ga dobil nedavno, ko je neko PR podjetje našemu oglasnemu oddelku odkrito predlagalo, naj uredništvo naredi intervju z direktorjem podjetja, ki ga zastopajo. Vprašanja za intervju so bila kar priložena! Pri čemer sem intervju s tem istim človekom pred kratkim že bral v slovenskem FHM. Polovica vprašanj je bila enakih! Vsekakor korak dlje (oz. globlje) od že običajnih pogojevanj tipa "pri vas bi objavili oglas, če bo kje v bližini članek na podobno temo" ...

In tu smo v resnici zabredli v Kavelj 22. Založniške hiše zaradi krize (splošne medijske in ne samo zadnje, ekonomske) varčujejo. PRovci uredništvom dostavljajo besedila, ki so zastonj, zato jih uredništva uporabljajo. Teh besedil bralci ne berejo (upam vsaj!). Založniškim hišam zato naklada še bolj pada in zato še bolj varčujejo. Pri splošnih časopisih stvari še dodatno poslabša redno copy/pastanje novic agencije STA. Skratka, katastrofa.

"Dell je na trg poslal nov, 15-inčni, multifunkcijski prenosnik Inspiron 3521, ki uporabnikom omogoča reševanje širokega spektra nalog." Da o "lansiranju" izdelka in terabajtih prostorske zmogljivosti, ki jih menda premore, niti ne govorim.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki