Na zalogi?
Kolega je želel pred kratkim punci kupiti nekoliko boljši fotoaparat in je, kot se pri teh stvareh rado dogaja, prišel k meni po nasvet. Malo sem preveril naše tabele in priporočil modela, ki sta si dokaj podobna, oba zmogljivejša žepna kompakta z razmeroma širokim kotom, nekaj več zuma in vsem drugim, kar sodi zraven. A kavelj je v tem, da je kolega želel aparat kupiti takoj – oziroma v roku enega dneva.
Ozrli smo se po spletu, v večini spletnih trgovin traja nakup v najboljšem primeru dva dni. Prav, pa poglejmo po fizičnih trgovinah. Hmm, katerih že? Naš največji trgovec z elektroniko ne prodaja znamke, ki si jo je izbral kolega. Povem mu za uvoznika, po spletu pa najde par manjših trgovin, ki imajo te aparate v prodajnem programu. Kolega si izbere eno, ki ni predaleč od njega, morda uganete, koliko fotoaparatov so imeli na zalogi? Pet. Ne pet znamk ali produktnih linij, pet fotoaparatov.
Na podobne težave tudi sami naletimo vedno pogosteje. Prodajalci enostavno nimajo več opreme na zalogi. Za naslednjo številko pripravljamo preizkus monitorjev LCD, med zbiranjem opreme je postalo očitno, da nekaterih modelov v Sloveniji enostavno ni, pa čeprav jih oglašujejo na spletnih straneh uvoznikov in trgovin. Enako je tudi pri drugem, kar preizkušamo, recimo prenosnikih. Izjema so tiskalniki (kjer se izdelki menjajo bistveno počasneje) in telefonih (kjer že sami uporabniki hitreje menjamo naprave).
Seveda je stanje precej posledica trenutnega gospodarskega stanja pri nas. Imeti naprave, ki imajo prodajni rok nekako pol leta, na zalogi, je lahko hud strošek, sploh če jih ne prodaš. Zato je lažje, da sproti naročaš, po potrebi in želji kupca. Po drugi strani pa smo tudi sami krivi, saj smo se vse preveč razvadili in v iskanju najcenejše ponudbe, pa tudi če je le za kak evro ali dva, preklopili na spletne trgovine, od domačih pa do tujih.
Saj to razumem, tudi sam veliko kupujem prek spleta. A priznam, da mi je vedno bolj žal manjših, specializiranih trgovin. Takih, v katerih prodajalec ve, kaj prodaja – za razliko od velikih trgovskih središč, kjer prodajalci bodisi nimajo pojma, bodisi razmišljajo samo o maržah in pritiskajo naprave, ki se jim bolj obrestujejo, ne glede na dejanske potrebe kupca.
Se še spomnite, kako je videti, ko prideš v dobro založeno trgovino, kjer lahko pokramljaš s sposobnim prodajalcem, ki razume, kaj potrebuješ? In si lahko zadeve ogledaš, odpreš škatle, preizkusiš. Čutiš fizičnost nekega predmeta. Namesto tega vse bolj izbiramo malenkost nižjo ceno in nakup dobesedno s stola. Upam, da se bodo specializirane trgovine obdržale, čeprav ne kaže ravno rožnato. Bomo pač klikali naprej.
