"Zbogom, svet"

"Zbogom, svet"
Objavljeno: 29.11.2011 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: November 2011

Tudi idoli računalništva, kot je nedavno preminuli Steve Jobs, so stali na ramenih velikanov. Eden največjih med njimi je prav tako nedavno zapustil ta svet, a, nezasluženo, z veliko manj javne pozornosti.

Ne le idoli, vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z računalništvom, smo veliki dolžniki Dennisa MacAllistaira Ritchia, znanega tudi po kratici "dmr", očeta programskega jezika C in soustvarjalca operacijskega sistema Unix. Po dolgotrajni bolezni je letošnjega oktobra v 71. letu starosti sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Njegov ključni prispevek k računalništvu je bila poenostavitev operacijskih sistemov. Leta 1967 se je pridružil laboratorijem podjetja Bell, ki je bil tiste čase med največjimi ponudniki telefonskih storitev v ZDA in je imel enega največjih in najagilnejših razvojnih oddelkov. Megalomanski monolitni programi, ki so svoje dni kraljevali na velikih sistemih, so mu bili izziv. S kolegom iz laboratorijev, Kenom Thompsonom, sta se konec 60. let minulega stoletja lotila ustvarjanja učinkovitejšega operacijskega sistema za nov mini računalnik, legendarni DECov PDP-1. Leta 1971 jima je uspelo razviti prvi Unix, napisan v zbirniku, katerega glavna novotarija je bila genialna preprostost in modularnost. Že z Unixom bi se neizbrisno zapisal v anale računalništva, a mu to ni bilo dovolj.

Ker se je zbirnik izkazal za neustreznega za prenos sistema na druge strojne arhitekture, je potreboval boljše orodje. Po neuspelem poizkusu s fortranom, je na temelju jezika B, ki ga je ustvaril ravno kolega Thompson, razvil "prenosni zbirnik", programski jezik C, ki je bil za potrebe Unixa tako zelo izpiljen, da je omogočal vse potrebno za razvoj celotnega operacijskega sistema. S Thompsonom sta v Cju znova napisala Unix, ki je popolnoma spremenil svet, v katerem živimo.

Še danes si je težko predstavljati, kaj vse sta povzročila Unix in C. Računalništvo, kot ga poznamo, bi bilo brez tega para gotovo popolnoma drugačno. Po tem, ko je bil Unixu dodan omrežni sklad TCP/IP, se je začel pohod interneta, v katerem Ritchijeva izuma še vedno zmagoslavno kljubujeta času.

Programski jezik C še vedno vztraja med najbolj priljubljenimi na svetu. Po nekaterih statistikah je drugi po številu programskih vrstic, ki so napisane danes. Praktično vse, kar poganja svetovni splet, je napisano v jeziku C in bolj ali manj teče na sistemih, ki so neposredni potomci Unixa. Če kot programski jezik morda ni v rabi C, je skoraj gotovo kateri od njegovih potomcev, kot sta C++ in java ali morda perl, PHP ali katero od podobnih orodij, ki pa so prav tako razvita v C in C++. Tudi Microsoft je svoje sisteme programiral v C in C++, pozneje pa je odkril svojo javo, C#, ki prav tako precej očitno ponazarja svoj navdih. Celo Apple - pravzaprav Jobsov NeXT, ki ga je Apple prevzel in posvojil za temelj sedanjih sistemov - je le "opredmetil" C in ga še vedno uporablja za ključni razvojni jezik, sistema Mac OS X in iOS pa sta tako ali tako javno ponosna, da gradita na jedru Unixa. Linuxa, ki je vsenavoč - spomnimo se le Googlovih strežnikov in Androida -, nam niti ni treba omenjati.

Ritchijev nekdanji kolega Rob Pike, ki je svetu prvi oznanil novico o njegovi smrti z zapisom na Google+, je omenil tudi primerjavo med obema, praktično skupaj preminulima velikanoma računalništva: "Jobsova genialnost je bila v izgradnji izdelkov, ki jih ljudje resnično želijo uporabljati, ker je imel okus in je znal izdelati privlačne reči. Ritchie je gradil orodja, ki so jih tehnologi lahko uporabili za izgradnjo temeljne infrastrukture, ki je običajni uporabniki niti ne vidijo, a jo kljub temu uporabljajo vsak dan." Pike se je spomnil tudi anekdote o klasiki, znani kot "K&R", učbeniku jezika C, za katero je moral soavtor Brian Kernighan skoraj prisiliti Ritchia k sodelovanju, nastal pa je model jasnega in zanimivega učbenika, ki je Pikea pritegnil v računalništvo: "Ko sem bolan v postelji bral K&R, sem pozabil na bolezen."

Za svoje delo, predvsem v povezavi z Unixom, je Ritchie leta 1983 skupaj s Kenom Thompsonom prejel "Nobelovo nagrado računalništva", Turingovo nagrado. Leta 1998 mu je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton dodelil tudi državno odlikovanje za prispevke k tehnologiji.

Smrti Dennisa Ritchia se je z zapisom v svojem blogu spomnil tudi Tim Bray, ki se je v svoji bogati karieri v glavnem ukvarjal z derivati Unixa. Omenil je nekaj očitno dobrih zamisli, ki so danes samoumevne, nekatere morda res tudi že malo preživete, a nanje pred Ritchijem ni pomislil skoraj nihče: razviti operacijski sistem v strojno neodvisnem, prevedenem jeziku; izvajati vse vhodne in izhodne operacije z branjem, zapisovanjem ali prepisovanjem bajtov; ustvarjanje novih procesov s podvajanjem obstoječih; nizi znakov, končani s simbolom "null"; investiranje časa v izgradnjo orodij, s katerimi je kasnejše delo bolj produktivno; uvajati programerje v nov jezik s primerom "pozdravljen, svet"; povezovanje preprostih programov v večje aplikacije s povezovanjem izhoda in vhoda drug drugega.

Izvirni Unix verjetno združuje v sebi več v retrospektivi očitnih dobrih zamisli kot katerikoli drugi inženirski dosežek v zgodovini računalništva. Ali, z besedami samega Ritchija: "Unix je v bistvu enostaven operacijski sistem, potrebuje le genija, da bi razumel njegovo preprostost."

Izvirni Unix verjetno združuje več v retrospektivi očitnih dobrih zamisli kot katerikoli drug inženirski dosežek v zgodovini računalništva.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki