Spet so ROMi za vse krivi

Telefonski Android je odprte narave, a mu svobodo najbolj omejujejo tisti, ki imajo od njega največ. Izdelovalci mobilnih naprav ga prevečkrat popolnoma predrugačijo, zaklenejo in vsak poseg vanj kaznujejo z odvzemom garancije. Samsung je na začetku poletja brezplačno razdelil telefone Galaxy S2 med razvijalce najbolj razširjene kršitve omenjenih pogojev, CyanogenModa. Hvalevredna poteza ali zgolj licemerje?

Bilo je nekega lepega popoldneva. Medene besede, ki jih je naš urednik namenil novemu Samsungovemu telefonu, so padle na plodna tla. Potreboval sem nov telefon, predvsem za potešitev tehnološkega poželenja, vendar tudi zaradi delovnih obveznosti, ki jim ubogi HTC ni bil več kos. Ko sem bleščečo črno škatlo prinesel domov in je bil najbolj vznemirljiv del, odvijanje novega izdelka, za mano, sem si vzel preostanek dneva prosto in se popolnoma posvetil spoznavanju novega prijatelja. Čeprav trza moje srce pretežno na jabolčne stvaritve, me je novi Android docela prevzel. Naslednje dni sem ga vsepovsod jemal s sabo in uspešno prepričeval soljudi, ki mu še niso dali priložnosti, da jim kažem najboljšo stvar na planetu. Življenje je bilo čudovito in zdelo se je, da nič ne more skaziti moje sreče.

Naslednjih nekaj tednov sem Samsung uporabljal brez SIM kartice, ker sem na njem preizkušal različne zaganjalnike za potrebe danes že objavljenega članka in je pogovorom stregel zvesti Desire. Ko je bil prispevek končan, sem se ostareli HTC odločil upokojiti. A glej ga zlomka, Galaxy je nad vstavljeno SIM kartico vihal nos. Nikakor ga nisem mogel prepričati, da bi jo sprejel. Vsakič je zatajil prisotnost vstavljenega kosa plastike. Ker je bil telefon nov, sem ga odpeljal h krajevnemu mešetarju, ki mi ga je pred mesecem dni prodal. Znalec se je nekaj trudil in na koncu ugotovil, da napaka ni strojne narave. Moje tegobe naj bi odpravila programska nadgradnja, tako imenovani ROM. Ker si uradni servis za Samsung v Sloveniji v povprečju vzame več kot mesec dni časa, mi je svetoval, naj to opravim sam. Bom že znal, saj sem vendar računalnikar. Ker uradnega ROMa prek Samsungovega programa Kies nikakor nisem mogel usposobiti, sem telefon preizkusil z dvema ali tremi "custom" ROMi. Vsi so bili iz uglednega foruma Xda-developers in pri vseh je šlo za uradno nadgradnjo Android 2.3.4. Po naštetih naporih sem vse skupaj vrnil v prvotno stanje (na omenjenem forumu med drugim dobiš tudi uradna ROMa obeh največjih ponudnikov mobilne telefonije v Sloveniji) in telefon poslal na servis.

Nadaljevalo se je čez kak teden. Dobil sem klic dobrodušnega serviserja, ki me je po telefonu obvestil, da mi zavračajo popravilo, ker sem z nalaganjem nelegalne programske opreme na napravo kršil pogoje garancije. Priznal sem zlorabo in ga obenem podučil o terminu nelegalno, a tega prijazni fant ni dobro prenesel. Ko sem zahteval pojasnilo o naravi napake, mi je rekel, da ta ni pomembna, saj garancija ne velja več. Kri mi je zavrela in le s težavo sem se krotil, zato sem ga prosil, naj mi pojasnilo pošlje po elektronski pošti. Tja sta prispeli dve sliki, od katerih je ena prikazovala števec v preteklosti naloženih ROMov ter trenutno strojno programsko opremo, druga pa je s serijsko številko dokazovala, da gre za mojo lastnino. Po krajšem dopisovanju in posredovanju prijateljev in znancev sem se dokopal do vzroka za napako v telefonu. Pokvaril se je RF čip. Po zvezah, le kaj bi v Sloveniji brez njih, sem izvedel, da bi zadevo skoraj stoodstotno popravila njihova različica ROMa. Nekaj podobnega mi je za 30 evrov v elektronskem sporočilu predlagal tudi zame zadolženi serviser, le da je on to poimenoval "reprogramiranje procesorja na ravni zbirnika" (huh!?). Nisem hotel dlakocepiti, zato sem predlog potrdil. Po dodatnem tednu čakanja in precejšnji zlorabi e-pošte le dobim odgovor, da je bilo "razhroščevanje" (a?) uspešno in da je naslednji dan na vrsti reprogramiranje.

Med čakanjem sem po spletu izvedel, da nisem edini s problematičnim RF čipom, zato v hudo znanost nisem polagal velikih upov. In res, drugo jutro je mora postala resničnost. "Reprogramiranje na ravni zbirnika" ni bilo uspešno. Naslednji modri predlog je obsegal 240 evrov in zamenjavo celotnega vezja. V nasprotnem primeru bi dobil nazaj pohabljenega prijatelja. Ker mi je črni prenosni telefon s posebnimi potrebami kljub vsemu prirasel k srcu, sem se odločil, da ga sprejmem takega, kot je, in ga obdržim.

Medtem ko sem čakal, da pride domov, sem zadevo še podrobneje raziskal. ROMa, ki bi skuril RF čip, ni, tako da odpade argument servisa, češ da je povsem mogoče, da sem napako povzročil z nadgradnjo ROMa. Malo sem tarnal naokoli in kmalu naletel na informacijo, da imajo na servisu konkurenčne znamke telefonov cel seznam scenarijev, kako uporabniku obesiti stroške popravila mimo garancije (vsaj tako pravi nekdo, ki je bil do nedavna tam v službi). Ne deluje slušalka? Nič čudnega, železne opilke smo našli v njej. Z drugimi besedami, kršili ste garancijske pogoje!

Posvet pri odvetniku mi je potrdil, da se garancijsko popravilo lahko zavrne le, ko je napaka povzročena z ravnanjem, ki ni v skladu z garancijskimi pogoji. Sam res nisem ravnal v skladu z njimi, a vzročne zveze z napako kljub temu ni bilo, saj je RF čip odpovedal sodelovanje že prej. Dejanje lahko primerjamo s hipotetičnim primerom, ko zavarovalnica zavrne povrnitev škode, ki jo je povzročila toča, ker vozilo v tistem času ni imelo brezhibnih zavor.

Ob vsem tem mi je žal le, da pred servisom nisem zbil števca prepovedanih posegov na ničlo. Preprosto opravilo s ključkom USB za sedem evrov bi mi prihranilo marsikatero skrb.

Ob vsem tem mi je žal le, da pred servisom nisem zbil števca prepovedanih posegov na ničlo. Preprosto opravilo s ključkom USB za sedem evrov bi mi prihranilo marsikatero skrb.