Kdo bo koga

Kdo bo koga
Objavljeno: 28.6.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2011

Microsoft je torej prevzel priljubljeno spletno storitev Skype. Zanjo so odšteli največ zelencev v svoji ne tako kratki zgodovini in približno dvakrat več od tistega, o čemer so sanjali najbolj drzni finančni napovedovalci. Kaj je zdaj to? Napad ali obramba pred tekmeci? Strela z jasnega, mimoidoči komet ali pač val pred velikim cunamijem? Če smo se še nedavno spraševali, kje je Microsoftova mobilna strategija, je zdaj pred nami prvi odgovor, podkrepljen z nekaj milijardami argumentov. Pa je to res toliko vredno? Ali je dovolj?

Moram priznati, da me je tokratna Microsoftova poteza močno presenetila. Zato, ker se je še teden dni pred objavo špekuliralo, da se za Skype potegujeta le Google in Facebook. Skype naj bi imel morda celo nekaj več smisla v kontekstu tega, kar sicer ponujata in želita še zgraditi. Presenetilo me je tudi zato, ker ni najbolj jasno, zakaj ravno zdaj. Skype vendar ni neka nova pogruntavščina, poznamo jo že osem let.

Poleg tega bi težko rekli, da je Skype res tako velika zgodba o uspehu, vsaj s poslovnega vidika. Spomnimo se, podjetje je leta 2006 za tedaj zajetnih 2,6 milijarde dolarjev kupila družba eBay, a v treh letih večinskega lastništva ni našla poslovnega modela, ki bi jim prinesel želeni dobiček. Namesto tega so leta 2009 Skype prodali zasebni investicijski družbi za okoli 2 milijardi dolarjev. Torej z izgubo, pa čeprav so ob tem zadržali manjšinski delež.

Pred Microsoftovim prevzemom in še pred govoricami okoli Googla in Facebooka se je Sykpe pripravljal na javno ponudbo delnic. V finančnih krogih se je govorilo, da je vreden nekako milijardo dolarjev. Če bi se potrdili namigi o interesu Googla ali Facebooka, bi ti analitiki povečali oceno vrednosti na 3 ali morda 4 milijarde dolarjev. Potem pa se prikaže Microsoft in iz žepa potegne 8,5 milijarde dolarjev. Kaj vam to pove?

Še preden se posvetimo analizi mogočih vzrokov in posledic, velja pogledati še trenutne poslovne rezultate Skypa. Podjetje je lani ustvarilo 860 milijonov prihodkov, v celoti pa doživelo 7 milijonov dolarjev izgube. Leta 2009 celo 99 milijonov minusa. Družba ima tudi 686 dolgoročnih obveznosti. No, ni vse ravno tako črno. Skype je lani povečal prihodke iz prodaje plačljivih minut pogovorov pri svoji storitvi za 150 %, kar ni mačji kašelj. Pa vendar celotna slika težko nakazuje tako navdušenje nad Skypom.

Iz vsega skupaj je razvidno, da si je Microsoft zelo, zelo želel Skype. Ravno zdaj, da ga pač ne bi dobila Google ali Facebook. V globalni strateški igri teh velikanov se je pač odločil za preventivni korak. O tem skoraj ni dvoma. Pa vendar, mislim, da je to le ena plat medalje. Stvar je bolj zapletena.

Poglejte to še s tega zornega kota - nakup Skypa se je zgodil le nekaj tednov za tem, ko je Microsoft sklenil prav tako nekoč nepojmljivo zavezništvo z Nokio. Dvomim, da je to naključje in da zadeve niso povezane. Videti je bolj kot drugi korak neke strategije, vendar ne nujno tudi konec. Kaj pa, če ima Microsoft na seznamu še koga? Kanadske robidnice? OK, to je povsem moja špekulacija. Pozabite.

Ali pač? Zakaj bi to bilo povsem nemogoče? Pomislite na Microsoftove nove konkurente - Apple, Google, ne pozabimo na HP (WebOS). Microsoft zagotovo ne želi igrati druge, kaj šele tretje, četrte violine na področju mobilnosti. Ali ima dovolj sredstev, da to preprosto naredi s prevzemi? Brez kančka dvoma - da.

Pa vendar zgodbe o nakupih drugih podjetij nikoli niso imele srečnega konca, če se za nakupljene stvari ni našlo pravo mesto. Ne smemo pozabiti, da je imel Microsoft že doslej svojo ponudbo izdelkov s področja trenutnega sporočanja, telefonije in videokonferenc, kot so Lync Server, Live Meeeting in podobne storitve. Res je, da je Microsoft doslej to promoviral predvsem kot poslovne rešitve, toda primerjava s storitvami družbe Skype so ponuja sama po sebi. Kaj bo zdaj s temi rešitvami? Lync Server ima morda še naprej smisla, Live Meeting pa najbrž ne.

Pomenljive so nekatere podrobnosti, ki jih je Microsoft dal kot obrazložitev. Najbrž ni naključje, če je bila prva na seznamu povezava z igralno konzolo Xbox 360. Tu se zdi Skype kot naslednji korak, ki združuje igranje, družinsko zabavo in komunikacije. Ne smemo tudi pozabiti, da je Skype pogosto dopolnilna storitev spletnih storitev in prav to je drugo področje, kjer bo Skype okrepil Microsoftov položaj.

Upajmo, da bo Microsoft držal besedo in še naprej Skype podpiral na različnih platformah. Spomnimo se, da je Skype že danes na voljo na Androidu, iOSu, Macu in Linuxu. Pravzaprav bi bilo precej neumno, ko bi se odpovedali tej razširjenosti. Prej nasprotno. Morda je to Microsoftva vstopnica v svet, kjer temelj ni okolje Windows.

Seveda pod pogojem, da se bodo tekmeci strinjali. Kajti ni samo po sebi umevno, da bodo ti sedeli križem rok. Denimo Apple, ki bo poskušal na svojih platformah uveljaviti storitev Facetime. Glede na muhavost mogočnega jabolka me ne bi presenetilo, ko bi Apple nekoliko zaviral Skypovo navzočnost. Še bolj se mi zdi, da bo pritisnil na zavoro Google, ki zdaj Skypa ne bo videl kot nevtralnega partnerja, temveč kot tekmeca. Google Talk bo dobil večjo podporo. Še najbolj naklonjen novemu lastniku Skypa utegne biti Facebook, ki je že doslej imel tesnejšo povezavo s platformo, pa tudi z Microsoftom menda niso ravno skregani.

Kaj je torej Microsoft pravzaprav kupil? Večina analitikov meni, da je največja vrednost okoli 600 milijonov uporabnikov Skypa, od katerih jih vsak mesec aktivnih okoli 125 milijonov. Dogaja se celo, da je ob konicah naenkrat skupaj 23 milijonov uporabnikov. To pa je trg, ki ga je vredno kupiti.

Zato Microsoft skoraj zagotovo ne bo spremenil poglavitnega razloga za uspeh Skypa - brezplačnosti osnovne storitve, k veliki večini uporabnikov povsem ustreza. Spremeniti to politiko, bi bilo usodno, ne gleda na ugled Microsofta ali Skypa. Tako pač je s spletnimi storitvami. Toda kljub temu je to za Microsoft priložnost. Pomislite, kako se lahko razvijejo Microsoftove storitve, če jih bo pametno, postopoma in neinvazivno uvrstil v obstoječo storitev Skypa? Ali bi bili potem uporabniki pripravljeni celo kaj plačati. Odgovor v tem primeru ni več tako pogosto negativen.

Microsoftov nakup Skypa je torej defenziva in ofenziva v eni potezi. Težko bi sicer verjeli, da je bila to dolgo načrtovana poteza, vendar za njo nedvomno je tehten razmislek in najbrž ne tako nedorečen načrt. 8,5 milijarde najbrž nihče ne da kar tako. Steve Balmer je morda s tem dobil tisto, kar si najbolj želi, pozitivno reklamo, upanje, da bodo vlagatelji verjeli, da Microsoft znova dela prave poteze. To je strateško bolj pomembno kot nekaj dolarskih milijard.

.

Iz vsega skupaj je razvidno, da si je Microsoft zelo, zelo želel Skype. Ravno zdaj, da ga pač ne bi dobila Google ali Facebook.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki