Googorola

Googorola
Objavljeno: 27.9.2011 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2011 | Teme: android, google

Dopustniške dni je letos popestrilo kar nekaj skoraj neverjetnih novic. Med njimi tudi objava soustanovitelja in od nedavna spet tudi glavnega šefa Googla, da bo za trinajst milijard zelencev in pol kupil podjetje Motorola Mobility, nedavno osamosvojeno enoto podjetja, ki je pravzaprav izumilo mobilno telefonijo.

Vsega so krivi patenti. O njih sem pred leti na tem mestu pisal že na dolgo in široko, predvsem v zvezi s prosto programsko kodo, danes pa je grožnja patentov očitna skoraj povsod, saj so uveljavljeni igralci v njih našli ključno orožje za boj proti pohodu proste kode, ki ruši njihove poslovne modele. Android pa je predvsem otrok proste kode, zgrajen na mogočni podlagi Linuxa, Jave, projektov fundacije Apache, ogrodij Webkit in SQLite ter številnih drugih projektov, na voljo pod različnimi svobodnimi dovoljenji za uporabo, ki pa terjajo tudi ustrezno sorazmernost. To poenostavljeno rečeno pomeni, da tudi modifikacij in nadgradenj velikega deleža te kode ni mogoče več skriti.

Raba proste kode se je v storitvenem modelu računalništva, ki prav tako stopa med nas skozi velika vrata, izkazala za izvrstno možnost. Skupnost, ki se oblikuje okrog zanimivejših projektov, je neprecenljiva v dodajanju različnih zanimivih zmožnosti, močno podjetje v ozadju te pobude pa omogoča razvoj tudi ob manjšem zanimanju, predvsem pa ponuja garancijo potencialnim uporabnikom. Vse skupaj je Google že demonstriral z rabo Linuxa in MySQL pri izgradnji lastnih strežniških rešitev, a so bile te končnim uporabnikom na voljo prek spletnega pročelja, tako da vpletenost skupnosti ni bila velika. Povsem drugače pa se odvija zgodba z Androidom, ki pomeni neverjetni uspeh proste kode v obsegu, ki ga najverjetneje ni pričakoval niti sam Google. Kadar lastništvo kode za končni cilj storitve ni pomembno, se lahko razvije zgodba sodelovanja, v katerem posamezniki in mogočna podjetja vzajemno razvijajo osnovno kodno podlago za mobilne naprave prihodnosti. Na to je stavil Google, ko se je odločil za vstop na trg programja za mobilne sisteme z nakupom Androida. Ko je v nekaj letih reč prekosila vsa, še tako neverjetna pričakovanja, pa so zarožljali patenti.

Problematika patentov pri programski opremi je zavozlana in večplastna, a je pri vseh tožbah in predvsem neverjetnem napihovanju vrednosti patentnih portfeljev, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi nejevernim Tomažem jasno, da z zadevo nekaj ni prav. Da vse skupaj smrdi do neba, je zdaj na lastni koži spoznal tudi Google.

Ker gre za razmeroma mlado podjetje, jim še ni uspelo izoblikovati dovolj velikega deleža lastnih patentov, da bi rabilo kot sredstvo za odvračanje morebitnih tožb. Zato so bili prisiljeni iti v nakupe. Vendar konkurenca ni stala križem rok. Še več, zaradi neverjetnega uspeha Androida sta bila proti Googlu pripravljena iti v posteljo celo večna sovražnika, Apple in Microsoft. Za neverjetno ceno 4,5 milijarde dolarjev sta kot del konzorcija Googlu pred nosom odnesla številne patente propadle družbe Nortel. Google je iskal svoj obrambni portfelj vsepovsod, našel majhen obliž v dogovoru z IBMom, končno pa se je odločil za tvegano, a neizogibno potezo. Za velikanski denar, v gotovini, so kupili nedavno izločeni mobilni oddelek podjetja Motorola, ki si lasti velikanski portfelj patentov, saj so pravzaprav izumili mobilno telefonijo in bili svoje dni izdelovalec z največjim tržnim deležem.

Poteza ni tvegana le zaradi velikanskih sredstev, Android svoj uspeh dolguje nevtralni vlogi Googla, ki je lahko pritegnil številne partnerje, z nakupom Motorole pa tvega nelagodje in celo izstop partnerjev iz koalicije. Larry Page je sicer obljubil, da je nakup le za zaščito Androida in da bo Motorola še naprej delovala kot samostojno podjetje, vendar je težko verjeti, da ne bodo imeli prednosti pri rabi sistema, saj je že samostojna Motorola predstavila dva ključna izdelka: mobilni telefon Droid in tablico Xoom. Z zadnjo so ga sicer precej polomili in nekaj pametnih usmeritev iz novega poveljstva bi jim verjetno lahko le koristilo, a kako bodo to spremljali HTC, Samsung, LG in SonyEricsson?

Kljub temu je Googlu le treba priznati, da se iskreno trudi. Redko katero podjetje bi tvegalo umik s tako privlačnega trga, kot je kitajski, Google pa je storil prav to. Redko kdo bi zapravil velikanske denarje za nakup patentov in tehnologije, ki bi jih potem podaril svetu, Google pa je z video tehnologijo WebM naredil natančno to. Tudi varovanje zasebnosti, pri katerem je bilo kar nekaj spodrsljajev, je za Google ključno. Če izgubijo zaupanje uporabnikov, se njihov poslovni model sesede v prah. Zato moto "ne bodi zloben" preprosto ne more biti puhlica, temveč način delovanja, ki se jim je do zdaj že bogato obrestoval in ga morajo negovati tudi v prihodnje.

Celotna zgodba se lahko razplete tudi nadvse pozitivno. Saga okrog Androida in patentnih tožb je vsem jasno pokazala, kako zelo izkrivljen in nepravičen je patentni sistem, ki vlada v ZDA. Njegov osnovni namen: ponuditi napredek za celotno družbo s kratkotrajno zaščito izumitelja resnične novosti; se je izgubil že davno, še posebej v tako hitro razvijajočih se panogah, kot je računalništvo oz. programska oprema. Vse milijarde dolarjev, ki se zdaj predvsem selijo v roke patentnih odvetnikov, se bodo še kako izplačale, če bodo pripeljale do korenite reforme sistema, kjer bo za uspeh na trgu treba tekmovati s kakovostjo in izboljšavami, ne pa s tožbami.

Saga okrog Androida in patentnih tožb je vsem jasno pokazala, kako zelo izkrivljen in nepravičen je patentni sistem, ki vlada v ZDA.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki