Pogled iz evropskega predmestja

Pogled iz evropskega predmestja
Objavljeno: 26.10.2010 | Avtor: Miha Kovač | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2010

Povprečen tehnološko ozaveščen bralec, ki precejšen del dneva preživi v spletu, je v zadnjem času najverjetneje prišel do sklepa, da so elektronski bralniki knjig že bolj ali manj premagali običajne "papirne" knjige. Izkaže se, da to v resnici, pa še to le skorajda, velja kvečjemu za ameriški del spleta, zaradi amerikanocentričnosti spleta pa tako spoznanje vse prehitro posplošimo na Evropo in celo, bognedaj, na Slovenijo.

Vsaj takole na oko so trije razlogi, zakaj je razvoj e-knjižnih trgov v celinski Evropi veliko počasnejši kakor v ZDA. Najprej, zaradi jezikovne pestrosti v Evropi ni spletnih knjigotržcev, ki bi prodajali in razpečevali vse knjige, ki izidejo v vseh evropskih jezikih, tako kot ameriški Amazon prodaja praktično vse, kar izide v ZDA. Posledično v Evropi ni spletnega knjigotržca, ki bi imel dovolj velik promet, da bi si lahko privoščil naložbo v razvoj e-knjižne infrastrukture, tako kot je to pred petimi leti storil Amazon. Poleg tega so številne evropske spletne knjigarne v lasti ali vsaj pod nadzorom klasičnih knjigarn, ki jim ni do tega, da bi postavile pod vprašanj klasični knjigotrški poslovni model in s tem svojo osnovno dejavnost. Zato se v celinski Evropi noben spletni knjigotržec ne spušča v konkurenčni boj s klasičnimi knjigotržci tako, kot to počne Amazon v ZDA - namreč z jasno željo, da bi zidanim knjigarnam odvzel čim več kupcev, šele v tem kontekstu pa postane forsiranje e-knjige zares smiselno, saj je prodaja in distribucija teh knjig cenejša od prodaje tiskanih knjig.

Drugič, v večini držav EU so davki na e-knjige dvakrat ali trikrat višji od davkov na papirne knjige. Tako je zaradi precej čudne odločitve Evropske komisije, da "knjiga na kakršnemkoli fizičnem nosilcu velja za blago, prenos e-knjige na bralnik pa je definiran kot storitev, zaradi česar se obračunavata različna davka na dodano vrednost." To pomeni, da bi morala biti po mnenju evrobirokratov obdavčitev knjig nižja, ker so natisnjene na papirju ali shranjene na DVDjih, ne pa zato, ker je knjiga kot taka informacijsko orodje za prenos kulture in znanja. Prepričan sem, da bi bila Marshallu McLuhanu tako razmišljanje silno všeč, saj kaže, da evropski birokrati verjamejo, da je medij sporočilo že sam po sebi. Toda, v kontekstu trgovine z e-knjigami to evropske e-knjigarnarje postavlja v težji položaj od ameriških kolegov, saj so že v izhodišču obremenjeni z bistveno višjimi davki.

In tretjič, literarni agenti, ki zastopajo največje svetovne pisce uspešnic, ne upoštevajo, da je v celinski Evropi knjige pogosto treba prevajati. Težava zaradi tega je naslednja: navada na razvitih založniških trgih je, da so avtorji plačani po prodaji svojih knjig. Praviloma je avtorski honorar od 5 do 10 % maloprodajne cene knjige za prodani izvod, pomnoženo s številom prodanih naslovov. V ZDA se je uveljavila praksa, da avtor za e-knjigo dobi več, to je okoli 25 % od maloprodajne cene knjige, češ da založnik nima tiskarskih stroškov, zato si tudi avtor zasluži višji honorar. Ta praksa se zadnje mesece počasi prenaša tudi v Evropo. A če predpostavka o nižjih produkcijskih stroških e-knjig morda drži za ZDA (številni tamkajšnji založniki se sicer s tem ne strinjajo), nikakor ne drži za celinsko Evropo, saj so, kot rečeno, davki na e-knjigo tu približno trikrat višji od davkov na tiskano knjigo, poleg tega pa je pri prevodnih knjigah treba plačati še stroške prevoda. In rezultat? Slovenski založnik prevodnega knjižnega dela bi, denimo, moral plačati 20 % od maloprodajne cene knjige za davke, 25 % za avtorske pravice, nato pa še rabat e-trgovcu (ki je v primeru Amazona 80 %, v Applovi spletni knjigarni pa 30 %). Za prevod, uredniške, režijske, razvojne in marketinške stroške bi torej založniku v najboljšem primeru ostalo vsega 25 %, to pa pomeni, da je v tem trenutku v Sloveniji z ekonomskega zornega kota nemogoče izdajati in prodajati prevodne e-knjige in s tem seveda tudi največje knjižne uspešnice. Oziroma je to možno le, če založnik z zaslužkom od tiskane knjige pokrije veliko večino stroškov, ki so potrebni za nastanek, prodajo in distribucijo e-knjig.

Različna poročila o knjižnih uspešnicah v EU, ki sva jih pripravila z Ruedigerjem Wischenbartom (gl. wiscnenbart.com), so pokazala, da v Evropi bere v angleščini vse več ljudi, ki jim ta jezik ni materinščina; v Nemčiji, denimo, se je trg za romane v angleščini v zadnjih petih letih podvojil. Precej očitno je, da tako prevlado angleščine v evropski kulturni komunikaciji še dodatno pospešuje togost in kratkovidnost evropskih birokratov, pohlep literarnih agentov in evropska jezikovna pestrost. Menim, da bi bilo te procese v celinski Evropi - in s tem tudi v Sloveniji - mogoče upočasniti le z uvedbo knjigotrških poslovnih modelov in bralnih naprav, ki bi uporabnikom omogočili, da bi kupovali in prebirali knjige v najrazličnejših jezikih na eni sami napravi.

To pa še zdaleč ni zgolj poslovno ali založniško vprašanje.

Dr. Miha Kovač je glavni urednik založbe Mladinska knjiga in skrbi za strategijo podjetja na področju e-knjig, je pa tudi izredni profesor na Oddelku za informacijske znanosti Univerze v Ljubljani.

Razvoj e-založništva v celinski Evropi zavirajo togost in kratkovidnost evropskih birokratov, pohlep literarnih agentov in evropska jezikovna pestrost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki