Smo se znebili megapikslov?
O pikah na optičnih tipalih je bilo prelitega že veliko črnila - tudi našega. Odkar so digitalni fotoaparati postali priljubljen vsakdanji kos elektronike, smo novinarji težili in nergali čez način, kako podjetja prodajajo omenjene naprave. Govorimo seveda o številkah, ki nam v praktičnih pogledih o samem aparatu ne povedo praktično ničesar. No, ko smo pred leti preizkušali digitalne aparate, katerih tipala so nosila tri ali štiri milijone pik, so bile razlike še vidne (pa še takrat smo se za to morali potruditi). A po šestih ali sedmih milijonih pik jih nismo več zaznali.
Fotografska podjetja pa so dotlej že prepričala uporabnike o nadvladi megapik - marketinški oddelki so svoje delo še predobro opravili. V zavest kupcev se je ločljivost zasidrala kot ena izmed najpomembnejših (če ne celo najpomembnejša) lastnost digitalnih aparatov. Izkušeni fotografi so vse skupaj ignorirali, novinarji smo težili, toda številke so (hočeš nočeš) prodajale aparate.
Po logiki je visoka ločljivost tipala seveda dobrodošla, saj na fotografiji ujamemo več podrobnosti, vse skupaj pa je lahko bolj ostro. A kaj, ko so izdelovalci ostali pri silno majhnih tipalih, na katere so tlačili vse več svetlobnih elementov. Kot posledica smo dobili druge težave - denimo šum. No, pravzaprav niso bile fotografije (kljub večjim številom pik) nič kaj bolj ostre. Ozka grla so tudi drugje, pri majhnih, žepnih modelih so najbolj očitna majhni, razmeroma poceni objektivi. Pod vprašanjem je seveda tudi sposobnost oziroma znanje fotografov.
Skratka, "megapiksli" so odvečni balast pri ocenjevanju digitalnih aparatov. Končno pa so to po malem začeli priznavati tudi fotografska podjetja. Najbolj očitno v Canonu, kjer so svojo serijo profesionalnih kompaktnih aparatov G le preusmerili v pravo smer. Model G9 se je pred tremi leti hvalil z ločljivostjo 12 MP, njegov naslednik G10 pa s 14 MP. No, lani predstavljeni G11 ima ločljivost 'le' 10 MP. Po govoricah sodeč, bo imel enako ločljivost tudi model G12, ki ga naj bi v kratkem predstavili.
Za podoben korak so se odločili pri Panasonicu. Njihov dosedanji zastavonoša je model LX-3, nad katerim smo bili tudi v Monitorju navdušeni; premore 10 MP. Toda gre za nekaj let star model, tako da ta ločljivost ne preseneča. Pred nedavnim pa so prestavili njegovega naslednika, model LX-5, s popolnoma enako ločljivostjo - poudarjajo pa, da so izboljšali druge lastnosti tipala.
Omenjeni aparati so seveda sam vrh ponudbe teh izdelovalcev. Pri cenejših modelih smo še vedno priča vojni "pikslov". Toda upamo lahko, da bo tudi pri aparatih za domače uporabnike končno prevladal razum in da ne bomo več imeli opravka s pobesnelo gromozanskimi fotografijami, ki so slabše od tistih, vzetih s štirih let starih modelov.
Morda je čudno, toda tudi pri tem ne moremo mimo računalniško-sadjarskega podjetja. Zgoraj opisanega se, nemara presenetljivo, zavedajo tudi v Applu. Fotoaparat na njihovem novem iPhone 4 ima več svetlobnih pik kot predhodnik. A te pike so enake velikosti kot prej - povedano drugače, povečali so tipalo. S tem so pridobili uporabno ločljivost brez bistvenih slabosti (razen seveda cene samih tipal). Morda pa je vse skupaj le zarota, da spet pišemo o njih, kdo bi vedel.
