Jaz sem PC
Zgornji naslov v resnici nima nobene neposredne zveze s primerjavo Applovega in Dellovega prenosnika, ki smo jo opravili na strani 52. V resnici bom pisal o telefonih, in ne o računalnikih.
Morda se čudno sliši, vendar lahko klasično razlikovanje med "Macom" in "PCjem" res zlahka prenesemo tudi med telefone. Pri čemer je Mac seveda iPhone (iOS), PC pa - Googlov operacijski sistem Android. V resnici sta oba operacijska sistema nekakšen *nix, tako da je razlika med njima pravzaprav le v odprtosti in nadzorovanosti sistema. Prvi je popolnoma zaprt in do popolnosti nadzorovan s strani Appla, Googlova stvaritev pa je odprta in zato nekoliko kaotična.
Podlaga za to pisanje je enomesečno druženje s trenutno najmočnejšim pametnim telefonom z nameščenim Androidom - HTC Desire (telefon je skorajda povsem enak telefonu Google Nexus One). Izposodil sem si ga, ker sem hotel ugotoviti, ali bi se morda res lahko navadil na telefon, ki nima fizične tipkovnice, na katero sem se v zadnjih letih tako zelo navadil (odgovor, ne, ne bo šlo, tipkanje po zaslonu je vedno neprimerno počasnejše, četudi se ga lotim v vodoravni legi, z dvema palcema). In zato, da bi v praksi preveril, kaj vse današnji pametni telefoni v resnici zmorejo, česar moj stari Blackberry ne zmore.
Prvi vtis ob namestitvi novega HTCja je bil - vau! V resnici gre za PC v malem, pri čemer so njegove zmogljivosti zaradi prenosnosti (GPS, kompas, akcelerometer) po svoje celo večje od zmogljivosti PCjev. Uporabniški vmesnik je fantastičen, povezava s spletom (brskalnik!) odlična, programov na Google Marketu je res - ohogromno! Najti je mogoče (tudi med brezplačnimi) vse, kar ti srce poželi. Vgrajena je tudi podpora potisni pošti in naš službeni Exchange, tako da - to je to. Sem si mislil.
V resnici pa se je kmalu pokazalo, da je HTCjev guglfon lahko "PC" tudi v tisti drugi, negativni obliki, ki smo jo na pravih PCjih sicer že skorajda pozabili - po nestabilnosti. Saj se spomnite časov, ko je bilo treba PCje tu in tam znova zagnati in celo spet namestiti, da bi spet vse delovalo, kot je treba? No, po mojih izkušnjah je to treba tu in tam tudi na teh "mobilnih PCjih". Morda bo to še najbolje razvidno iz zapiskov, ki sem si jih delal med preizkusom:
Rešitev - zbrisal sem poštni račun in vse naredil na novo.
Količino shranjene pošte sem zmanjšal na samo zadnje tri dni, morda bo bolje ...
Pomagalo je, da sem telefon ugasnil in spet prižgal.
Spet je pomagalo, da sem telefon ugasnil in znova prižgal.
Pomagala je samo strojna ponastavitev in izbris celotnega telefona. Varnostna kopija, ki jo izdeluje telefon, žal ni premogla množice nameščenih programov ...
Zadnja alineja je nekako izbila sodu dno in sem obupal. Popravek - da bi preveril, ali ni morda kaj narobe le z mojim primerkom Desireja, sem si za kratek čas izposodil še enega. Rezultati so bili podobni. Blackberry - prihajam, spet sem tvoj!
Priznam, pogovarjal sem se z nekaj kolegi, ki uporabljajo točno isti model telefona, in (vsaj večina) teh težav nimajo. Očitno so torej težave le na relaciji Android/Exchange ActiveSync-moj poštni strežnik in Android/HTC-moj mobilni ponudnik.
Poanta? Android je kot PC iz starih časov. V njem vlada kaos; zadeve delujejo ali pa včasih tudi ne. Zanj lahko programira vsak in v njem je najti tudi programe, ki so polni hroščev.
Po drugi strani mi kolegi, ki uporabljajo iPhone in iPod Touch, zagotavljajo, da tam vedno in povsod vse deluje. Pika. Prednost popolnega nadzora, ki ga ima Apple nad sistemom in programi, ki jih spusti do uporabnikov.
Kljub vsemu pa sam ostajam - PC. Všeč mi je svoboda in raznolikost ponudbe, tako strojne kot programske, ki je na voljo v androidskem taboru. Resda ponekod vse še ne deluje, kot bi moralo, a bo že. Nekoč. Že nestrpno pričakujem novi Samsungov Galaxy S, "iPhone 4 killer", kot ga imenujejo. Morda bo tam bolje in bom zdržal več kot mesec dni ...
Android je kot PC iz starih časov. V njem vlada kaos; zadeve delujejo ali pa včasih tudi ne. Zanj lahko programira vsak in v njem je najti tudi programe, ki so polni hroščev.
