Objavljeno: 31.8.2010 | Avtor: Matic Zupančič | Monitor Posebna 2010

Da ne bo bolelo

Da ne bo bolelo

V davni preteklosti, ko je človeška rasa svoje spomine zapisovala še na celuloidni film, je bila dilema okrog arhiviranja negativov in diapozitivov pravzaprav enostavna, oziroma je sploh ni bilo.

Najti je bilo treba le primeren prostor doma (ali pač nekje), kjer se je vse to gradivo hranilo v zvitkih ali razrezano v posebnih plastičnih ovojih, diapozitive pa v ličnih škatlah. A tudi v teh analognih časih ni bilo povsem preprosto. Na negative in diapozitive je bilo treba še toliko bolj paziti, saj smo imeli samo izvirnike.

Pa danes? Visoka tehnologija bi nam morala poenostaviti delo s fotografijami. Mislim, da je vsaj na tem področju tehnologija naredila stvari predvsem bolj kompleksne. Pomislite samo na računalnik, brez katerega ne gre, pa pomnilniške kartice, programe, projektor. Če je bilo analogno vse bolj ali manj v slogu priključi in delaj (plug and play), je danes digitalno dostikrat v slogu priključi in moli, da bo delovalo (plug and pray).

Glede shranjevanja tudi danes ni dilem, so pa "trileme" ali še kaj hujšega. Kam naložiti, zložiti, nakopičiti vse posneto gradivo, ki se nam je nabralo, da bo varno in obvladljivo? Predvsem slednje je po mojem mnenju poglavitni problem amaterskega fotografa, še posebej, ker se je v zadnjem letu zgodil še HD kakovostni preskok na področju zajema video posnetkov s fotoaparatom. V analogni eri smo trikrat premislili, preden smo pritisnili na sprožilec; pa še po tehtnem razmisleku marsikdaj nismo, ker nam je bilo škoda filma in smo se v mislih že živčno poigravali s cenami razvijanja in izdelave indeksnih odtisov.

Danes pa je prst na sprožilcu vedno precej težak in če ima fotoaparat možnost zajemanja v rafalnih intervalih, jih bomo s pridom uporabljali. Na koncu bomo vse skupaj prenesli v računalnik. Navadno ne delamo zgolj z enim računalnikom, zato bodo slike malo tukaj, malo tam - ne bodo pa vse na enem mestu. In tako smo si ustvarili problem, ker smo neorganizirani. Komu se namreč ljubi ure preždeti za računalnikom z namenom kopiranja oziroma kompletiranja zbirke fotografij, sortiranja ali komentiranja.

Rešitev za te in podobne težave je zagotovo nakup omrežnega diska, ki je v vsakem trenutku viden vsem računalnikom v omrežju in če vzamemo pravega, smo s takim nakupom poskrbeli še za osnovno varnost pred izgubo, saj ima vsaj dva diska, ki poskrbita, da bodo podatki še vedno berljivi kljub odpovedi enega izmed njiju. Za prenos fotografij se lahko usedemo h kateremkoli računalniku v omrežju in fotografije shranimo na enotno mesto. A kaj, ko smo s tem rešili samo problem centraliziranja. Še vedno nas je lahko strah za naše fotografije. Kaj, če se pokvari omrežni disk? Najbrž je pametno imeti še kje kakšno kopijo.

Pa poglejmo, kaj vse nam je na voljo. Običajni diski USB so priročni, hitri in lahko shranijo silno veliko gradiva. Pomnilniški mediji USB (ključki) tudi že postajajo dovolj veliki (32 GB) in so trpežni - večinoma preživijo tudi srečanje s pralnim strojem. Nosilci CD so že zastareli, zdaj so torej aktualni ploščki DVD in blu-ray. Optični nosilci sicer niso priročni za vsakdanjo rabo, saj se precej radi poškodujejo in tako zlahka postanejo neberljivi, so pa pripravni za arhiviranje. Fotografije posnamemo na tak nosilec v dveh ali več kopijah in jih nato zares varno shranimo v kakšnem družinskem sefu in skrbno pazimo, da škatlic nihče ne odpira.

In ne nazadnje: kam so izginili fotalbumi? Prepričan sem, da je vsaj bisere z našimi najpomembnejšimi spomini še vedno treba natisniti na fotopapir in shraniti v albumu. Ni ga večjega užitka za male (ali pa malo večje) otroke, da lahko v roke primejo debelo knjigo, v kateri so fotografije njih, ko so bili še povsem majhni. Fotografije bodo v albumu ostale še davno po tem, ko podatki z diskov, ki jih danes trpamo z gigabajti datotek, že davno ne bodo več berljivi ali ko niti v muzeju ne bomo več dobili optične enote, ki bi uspešno sprejela vase disk blu-ray. Kaj vam torej koristijo podatki, ki so še vedno tam, če pa jih ne morete nikjer prebrati.

Naj torej povzamem svojo paranoično prakso. Celotno zbirko je dobro imeti na osrednjem mestu na omrežnem disku (in ta naj ima vsaj dva diska, za primer, če eden odpove), dodatno kopijo zbirke na zunanjem disku USB, vse skupaj zapečeno tudi na nosilcih DVD v vsaj dveh izvodih, od katerih je eden varno spravljen in se ga nihče ne dotika, hkrati pa so najpomembnejše fotografije odtisnjene še na papirju in varno shranjene v albumih na polici. In da se zavarujemo še za primer naravne nesreče ali požara doma in se nam ravno še ljubi ukvarjati z vsem skupaj, lahko izbor shranimo tudi v "oblaku" v kateri izmed specializiranih spletnih shramb podatkov ali pa kar na dverih Flickr ali pa v Googlovi Picasi.

Prepričan sem, da je vsaj bisere z našimi najpomembnejšimi spomini še vedno treba natisniti na fotopapir in shraniti v album.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Windows 11 se bo popravil sam

    Najpozneje ob lanski polomiji s posodobitvijo CrowdStrike je svet spoznal, kakšen glavobol lahko povzroči en sam okvarjeni gonilnik, ki prepreči normalni zagon Windows 11. Reševanje takšnih sistemov je načeloma možno, a terja nekaj znanja in predvsem fizični dostop do vsakega računalnika. Microsoft bo z naslednjo posodobitvijo izpolnil obljubo in postopek avtomatiziral.

    Objavljeno: 14.7.2025 07:00
  • Ali Google AI Overview ubija internet, kot ga poznamo?

    Zadnje mesece Google pri iskanju pred vsemi zadetki izpiše lasten povzetek več virov, ki ga ustvari z umetno inteligenco. Tako ustvarjeni AI Overview pa je zmotil založnike v Evropi, ki so se pritožili zaradi domnevne nepoštene konkurence. Trdijo, da jim Google odžira prihodke.

    Objavljeno: 7.7.2025 07:00
  • Google iz fotografij dela videoposnetke

    Google je predstavil novo funkcijo umetne inteligence Gemini za pretvorbo fotografij v videoposnetke.

    Objavljeno: 11.7.2025 14:00 | Teme: google, umetna inteligenca
  • Samsung predstavil troje prepogljivih telefonov

    Samsung je predstavil nove telefone, pri čemer se je to pot osredotočil na prepogljivost. Vsi trije novi modeli so prepogljivi: Galaxy Z Fold 7, Galaxy Z Flip 7 in Galaxy Z Flip 7 FE.

    Objavljeno: 11.7.2025 06:00
  • Grafična kartica za pol milijona dolarjev

    ASUS je na dogodku Bilibili World 2025 presenetil z razkritjem najdražje grafične kartice na svetu, posebne različice ROG Astral RTX 5090, izdelane iz pravega 24-karatnega zlata. 

    Objavljeno: 14.7.2025 10:00
  • Umetna inteligenca upočasnjuje programiranje

    Prednosti umetne inteligence so mnogotere in števila opravila nam poenostavi in pohitri, ni pa to samoumevno. V najnovejši raziskavi za METR (Model Evaluation and Threat Research) so ugotovili, da se storilnost razvijalcev odprtokodne programske opreme ob uporabi orodij umetne inteligence zmanjša. Pisanje kode se je upočasnilo za 19 odstotkov!

    Objavljeno: 16.7.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji