Revolucija!

Revolucija!
Objavljeno: 28.9.2010 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2010 | Teme: iPad

Malo manj kot pol leta po predstavitvi Apple iPada navdušenje nad napravo ne pojenja. Prej nasprotno, prodajo vse, kar jim uspe narediti, in ljudje marsikje po svetu še naprej čakajo v vrsti, da pridejo do svojega primerka. Toda, ali ne gre za še eno modno muho, posledico črednega nagona, ki je v nas vseh? Ne, skoraj vsakdo, ki se je imel priložnost poglobiti v iPad, se bo strinjal, da gre za presneto dobro napravo, lahko bi rekli že revolucijo.

Tokratno mnenje bom zastavil nekoliko drugače. To, kar sledi, ni test ali razpredanje kar tako o iPadu. Ob tem bi se celo strinjal, da se morda o Applovih izdelkih piše že skoraj preveč. Pa vendar, z vami želim deliti osebno izkušnjo, poletje, preživeto z iPadom, ki je popestril vsakdanjik tako meni kot mojim bližnjim. Pa še nekaj. O objektivnosti zapisanega naj presodi vsakdo sam, priznam pa, da pišem s stališča "konvertiranega navdušenca". V moj prid lahko še najbolj govori to, da se s takim in drugačnim preizkušanjem izdelkov ukvarjam že skoraj 20 let in sem v vsem tem času imel priložnosti delati z nepreštevno količino vsakovrstnih naprav in programov.

Vse to sem zapisal, da pojasnim naslednjo trditev: iPad je zdaleč najbolj zanimiva naprava, kar mi jih je uspelo videti v zadnjih letih. Najbolj pa me fascinira to, da se mi ta misel ni utrnila dan ali teden po začetku rabe, ko je pač vsakdo navdušen nad novo "igračko", temveč po skoraj treh mesecih rabe in občutek se z vsakim dnevom samo še krepi.

iPad je v tem času postal stalnica in včasih se moram prav prisiliti, da ga ne nosim vsepovsod s sabo. Tam, kjer ga uporabljam, se je izkazal za nadvse uporabnega, da o zabavi sploh ne govorimo. Velika večina ljudi, ki sem jim pokazal iPad in razložil možnosti, je bila prav tako navdušena, torej je stvar nalezljiva.

Ker je bilo o iPadu že precej napisanega, prepričan pa sem, da bomo v Monitorju o tem še precej pisali, bi se morda tokrat rad dotaknil manj znanih vidikov rabe naprave. Še naprej me fascinira vsestranskost iPada. To je odličen bralnik knjig, revij, spletnih strani, RSS novic, socialnih omrežij in še česa. Odličen predvajalnik glasbe, videa in fotografij. Odličen odjemalec za elektronsko pošto, vodenje nalog in opravil. Presenetljivo kvalitetna platforma za igre, in to za vse starosti. Zaslon na dotik, kompas, žiroskop in GPS znajo delati čudeže! Pa sem se dotaknil le vrha ledene gore.

Skratka, zna skoraj vse to, kar znajo običajni računalniki in pametni telefoni. Le da ne zna opravljati telefonskih klicev (toda Skype dela več kot spodobno) in se ne obnese najbolje tedaj, ko je treba pisati daljša besedila (pa še to je le napol res, saj sem na iPadu pisal že cele prispevke). Še najbolje bi ga označili, da je briljanten tam, kjer informacije konzumiramo in ne ustvarjamo.

Naslednji razlog za navdušenje je enostavna raba. Prav za vse nastavitve (omrežij, sinhronizacij, programov ...) sem potreboval silno malo časa in vse je delovalo že prvič. Izkušnja, ki nekako skoraj šokira vse, ki so vajeni zapletenosti osebnih računalnikov (zlasti PC). Na poti (zahtevnega uporabnika) sem naletel na presenetljivo malo ovir in dosegel stopnjo povezanosti, o kateri sem na drugih mobilnih napravah doslej samo sanjal.

Navdušuje tudi obilica programov in svežih zamisli, ki jih avtorji vsak dan objavljajo v trgovini AppStore. Pogosto gre za zamisli, ki se na osebnem računalniku in v mobilnem sploh ne bi porodile ali pa se zares razcvetijo točno na tej napravi in zlasti pri tej velikosti zaslona (telefoni so za kup stvari preprosto premajhni, pika!). Cene programov so večinoma smešno nizke. Večkrat sem naletel na zelo koristen program, za katerega sem odštel drobiž, včasih le 0,79 evra. Če pomislim, da je bilo pred tem v PC svetu norma, da je nekaj "poceni", če stane manj kot 100 evrov, je razlika več kot očitna. Boljšega orodja ponudnikov proti piratiziranju se ne bi mogli spomniti.

To, da je računalnik praktično vselej aktiven (allways on) in vsak program dosegljiv v dobesedno prej kot v petih sekundah, je preprosto navdušujoče. Sestanki in zapiski postanejo čisto nekaj drugega (seveda, ko sodelujoči nehajo strmeti v iPad). Akumulator zadostuje vsaj za dan do dva, tudi če s količino dela pretiravamo in osvetlitev zaslona damo na maksimum. Še zdaj se čudim, kako jim je to uspelo.

Rezultat teh prvih treh mesecev preizkusa je ta, da sem se moral v družini prvič boriti za procesorski čas iPada oziroma kakega računalnika sploh. Prvič se je zgodilo, da so se za računalnik začeli zanimati tisti, ki jih to zdaj ni privlačilo ali pa je bilo to zanje preveč vsakdanje. Če pomislim, koliko računalnikov se je med tem zvrstilo, to vsekakor ni običajno.

Ali je to dovolj, da vse skupaj imenujem revolucija? Morda ne, vsakdo ima pravico do svojega mnenja, in verjamem, da se bodo tako kot vselej mnenja kresala, in to je seveda prav. Svetujem pa, da pred kritikami vsakdo iPad vsaj na hitro preizkusi, če ima to možnost. Meni se kljub temu zdi, da smo prišli do nečesa, kar bo spreminjalo celotno industrijo. O tem priča tudi ravnanje konkurence, ki vedno bolj mrzlično pripravlja alternative. In to je dobro, ker Apple potrebuje močno konkurenco, da ne bo podlegel skušnjavam po monopolu, ki se že kažejo v ne tako čednem početju z dobavitelji in partnerji. Vsekakor pa bomo to temo še poglobili tudi v naslednjih številkah. Se že veselim.

"iPad je zdaleč najbolj zanimiva naprava, kar mi jih je uspelo videti v zadnjih letih. Občutek se mi z vsakim dnevom rabe samo še krepi."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki