Računalniki in izobraževanje gredo z roko v roki. To vemo že od samih začetkov računalništva. Toda razvoj spletnih storitev, tečajev, interaktivnih večpredstavnih vsebin in še česa spreminja računalnike iz pripomočkov v osrednji del izobraževalnega procesa. Pred nami je doba nenehnega izobraževanja v vseh starostnih obdobjih, ki bo močno preoblikovala področje izobraževanja, kot ga poznamo danes.
Kot urednik imam privilegij, da lahko svoje prispevke napišem na koncu, ko so drugi avtorji svoje že oddali, in se tudi na tej podlagi odločim, o čem bom pisal. In tokrat s presenečenjem ugotavljam, da je večina piscev pred mano sicer nekaj bežno omenjala tudi telefone, a si nobeden kar nekako ni upal reči bobu bob – telefon je tisto, kar je danes v svetu tehnike pač najpomembnejše.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
Tile seznami najbolj priljubljenih proizvodov informacijske družbe mi gredo vedno malo na živce. Predvsem zato, ker se neprestano spreminjajo in so v bistvu aktualni samo med sestavljanjem. Toliko v opozorilo, če me boste ob izidu revije spraševali o posamezni zadevi s spodnjega seznama, jaz pa ne bom imel pojma, o čem govorite.
Za razliko od večine kolegov moj najboljši digitalni pomočnik ni pametni telefon, temveč osebni računalnik. Da, pravcati namizni računalnik, za katere sicer analitiki napovedujejo, da bodo na dolgi rok (skoraj) izumrli. Zakaj namizni računalnik? Ker je še vedno najboljša kombinacija zmogljivosti in razširljivosti – je namreč nadpovprečno zmogljiv, po zaslugi semipasivnega napajalnika pa tudi skoraj povsem tih. Članke pač rad pišem v miru. Vam povem, ena najboljših naložb, ta tihi napajalnik. Ko smo še pri strojni opremi – izjemnega pomena je razkošno odmerjena delovna površina, 27-palčni monitor, ki sliko prikazuje v ločljivosti 2560 × 1440 pik, je zlata vreden. Brez kakovostnega kompleta tipkovnice in miške (brezžična Logitech kombinacija) bi prav tako težje opravljal svoje delo.
Najboljši nakup zadnje čase mi je uspel s prenosnim Bluetooth zvočnikom Bose, ki me spremlja na službenih poteh, dopustu, pa tudi okrog hiše in po hiši. Žur z glasbo in z mulci v kopalnici je zdaj redno na programu. Ko smo že pri glasbi, včasih sem kupoval CDje in MP3je, imel doma postavljen glasbeni strežnik, ki sem ga lahko poslušal kjerkoli, tudi po telefonu, a se obupal. Spotify in naročniško/pretočni model je zmagal in ga redno uporabljam, doma, v službi in v avtu.
Na osrednji pisalni mizi stoji skoraj desetletje star PC. Razlogov, zakaj mi še vedno dela družbo, je več. Ko sem ga kupil, je sodil med najboljše stroje na trgu, zato še danes dostojno opravlja svoje naloge. Med slednjimi prevladuje skrb za zabavo. Večpredstavne vsebine na druge omrežene naprave pošilja strežnik Plex. Ob video posnetkih najvišje ločljivosti se je starosti na pisalni mizi občasno zatikalo, zato sem ga nadgradil z diskom SSD. Pred nakupom sem pregledal teste v reviji in se odločil za izdelovalca Crucial. Računalnik sem opremil z novo tipkovnico Razer Blackwidow Chroma. Mehanske tipke in prilagodljivost mavrično osvetljene naprave so mana z neba tako za pisanje kot igranje. Navdušen sem Božičku pisal, naj PCju prinese še sorodno miško (Razer Death Adder Chroma).
Miniaturizacija v tehniki je bila vedno velik izziv snovalcem. Kako narediti izdelek, ki bo precej manjši, a bo hkrati zmogel vse, kar zmorejo tudi večji »sorodniki«, ali pa jih celo prekašal. Takšnih zgledov je zares veliko, ne nazadnje celotna računalniška tehnologija stremi k manjšim in zmogljivejšim napravam, pa tudi drugje si pomanjšav lahko le želimo.
Pregovor pravi, da je sreča v majhnih stvareh. Če se ozrem po beri nove elektronike, pripomočkov in programov v minulem letu, lahko staremu reku samo pritrdim. Obenem sem najbrž tvorno prispeval k poglabljanju svetovne krize na področju osebnih računalnikov in tablic. Vsi prenosniki v stanovanju so stari najmanj dve leti, starost namiznega računalnika, ki pa je še čisto vsak dan zvesti sopotnik, bom raje zamolčal, tablica je lanska, telefon pa predlanski. Vse deluje, nihče se ne pritožuje, zakaj bi torej spreminjali zgolj zaradi spreminjanja.
Čeprav imam občutek, da se letos zame, kar zadeva orodja (tako strojna kot programska), ni nič kaj bistvenega spremenilo, je kljub temu nekaj omembe vrednih novosti. Med redne nadgradnje vsekakor sodi nadgradnja domačega računalnika s pogonom SSD. To bi sicer res moral opraviti že zdavnaj, a se dela nekako nisem lotil, glede na način uporabe (namizni računalnik, ki je praktično ves čas prižgan in kar najbolj uporabljen za igre) sem pač čakal, da cene večjih pogonov (500 GB) padejo do razumnih meja.
Pred tremi leti, ko me je urednik sosednjega uredništva prvič povabil, naj napišem, kaj vse uporabljam na svojem telefonu, sem še verjel, da se lahko kdaj odpovem tej napravi. Pač, saj na koncu moram vanjo naložiti prav toliko muzike kot na ipod, navigacija je v avtu, fotoaparat pa v omari. In me je malo groza, kaj vse se je preselilo v treh letih na telefon.
Pisanje o tem, katero programsko in strojno opremo uporabljajo urednik, avtorji in sodelavci Monitorja, se morda zdi nekoliko samovšečno, toda že nekajkrat se je izkazalo, da je v resnici informativno. Zato se ga ob letu osorej lotevamo znova.
Preskok v novo leto kar kliče po letni bilanci in božično/novoletno zbiranje zamisli za darila je primeren trenutek, da se ozremo na leto, ki se poslavlja, in se zamislimo nad stvarmi in idejami, ki jih je človeška inteligenca pridelala v njem.
Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Razviti umetno inteligenco se zdi precej težje, kot se je zdelo pred desetletji, ko smo jo začeli (pre)hitro kovati v zvezde. Morda tudi zato, ker še vedno ne razumemo povsem dobro, kako pravzaprav delujejo ljudje, njihovi možgani in razmišljanje. Toda v zadnjih letih se je razvoj močno okrepil; zdi se, da smo na pragu novega mejnika, ki mnoge navdušuje, a marsikoga tudi močno skrbi.
Pospeševalnik zagonskih podjetij Kickstarter zdaj poznamo že nekaj časa, a zanimanje za tako financiranje in podporo zanimivim zamislim ne pojenja. Prav nasprotno. Uspešni zgledi iz bližnje preteklosti so pritegnili še večjo množico podjetnikov, to pa pomeni, da je danes že težko ločiti zrno od plev, a na koncu je dobrega zrnja več kot dovolj. Obenem to ostaja eden najbolj neposrednih, učinkovitih in demokratičnih načinov preverjanja dejanskega zanimanja kupcev za dobre zamisli in izdelke.
Mediji, ki se ubadamo z modernimi tehnologijami, smo že nekoliko vajeni pisanja člankov, v katerih raziskujemo ozadja naše majhnosti v praksi. Itunes, Paypal, Netflix in še bi lahko našteli storitve, zaradi katerih smo dolga leta z zavistjo zrli v prebivalce prepoznavnejših držav. A to še niso bile zares pomembne stvari.
Petindvajset let mineva od prvega skupka pisarniških programov, znanih pod imenom Microsoft Office. Izdelek je v četrt stoletja prilezel do statusa legende in je danes sinonim za urejanje besedil, računanje preglednic in izdelovanje predstavitev. Da je Pisarna veliko več od naštetega, dokazuje tudi nova velika različica paketa – Office 2016.
Huawei Mate S. Huawei bo očitno treba začeti jemati resno, saj ga je z izdelavo Nexusa 6P požegnal Google. Ta poteza prihaja na podlagi zadnjih dveh telefonov tega izdelovalca, ki sta bila za Kitajce resen napredek. P7 in P8 sta bila povsem spodobna telefona, predvsem pa sta pokazala izdelovalne zmogljivosti podjetja Huawei. Enako so očitno mislili v Googlu, saj je njihov Nexus 6P narejen na podlagi telefona, ki ga opisujemo tokrat.
Applov telefon je eden največjih statusnih simbolov zadnjih desetih let. Kljub kitajskim kopijam in poplavi odličnih androidnih telefonov, se je iPhone v glavah ljudi zasidral kot naprava, ki pooseblja čut za estetiko, preprosto rabo in odlično kakovost. Je izhodišče, s katerim se merijo vsi drugi pametni telefoni, od najcenejših do najdražjih.
Cikel izdaje telefonov najvišjega ranga se je umiril. Izdelovalci bolj ali manj predvidljivo tempirajo izdajo svoje najboljše naprave in v teh vzorcih je za nas kupce nekaj ugodja. Približno vemo, ali se nam splača počakati še mesec ali dva na želeno novo napravo. Apple je cikel izdaje svojih telefonov spremenil v pravo znanost in njihove predstavitve so zdaj že tako zasidrane v zavest, da se pač ve: jeseni bomo deležni novega iPhona.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Čeprav tržni analitiki klasičnim namiznim računalnikom zadnjih deset let napovedujejo zaton, ti modeli še vedno niso rekli zadnje besede. Preprosto se ne (v)dajo. Še vedno imajo na svoji strani dovolj argumentov, s katerimi premagajo prenosnike in tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Obstaja elektromagnetno sevanje, ki v trenutku spraži vse organsko, kar mu pride naproti. Obstaja tudi tako, ki povzroča mutacije in počasno širjenje raka. Ter obstaja elektromagnetno sevanje, ki mu je tudi vinska mušica lahko izpostavljena vse dneve, pa se ne bo nič poznalo. Pomembno je razlikovati med njimi, da se ne bi bali zvitih vrvi namesto kač.
Če je nekoč v telefon vgrajeni fotoaparat ob fotografiranju cen v trgovini nadomeščal beležko in sem in tja podprl pripovedovanja o naših prigodah s slikovnimi dokazi, ki smo jih lahko iz hlačnega žepa v trenutku pomolili skeptičnemu sogovorniku pred nos, postaja danes najučinkovitejše orodje samopromocije. Z vztrajnimi izboljšavami pa telefon vedno pogosteje nadomešča tudi namenski fotoaparat. Zato je prav, da se spet vprašamo, kaj lahko trenutno v fotografskem pogledu ponudijo zastavonoše telefonske industrije.
Apple bo v kratkem posodobil oba operacijska sistema. Akcija je usklajena z osrednjim ciljem, nadaljnjim približevanjem obeh svetov. Nadgradnji sta deležni sorodnih izboljšav, skrite optimizacije ter enake šminke v podobi spremenjene sistemske pisave. Mobilni iOS 9 bo za nameček dobil še nekaj nenadejanih priboljškov, ki mu bodo skupaj s priljubljeno strojno opremo utrdile položaj na trgu.
Prihajajoča iteracija operacijskega sistema OS X je hitrejša, učinkovitejša, zmogljivejša, lepša in pametnejša. Ker gre za manjšo revolucijo kot v primeru Yosemite, so različico 10.11 poimenovali po vertikalni skalni tvorbi iz ameriškega krajinskega parka, ki je ime delila s predhodnico. El Capitan smo naložili na najbližjega Maca ter z uporabo razvijalske različice preverili, kakšne dobrote nam prinaša.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
