Julij je poseben mesec. Uradno se začnejo počitnice, poletje je na vrhuncu in tudi na delovnem mestu stvari navadno potekajo počasneje. Le kdo nima rad naštetih priboljškov, s katerimi nas mali srpan vsako leto ustrežljivo razvaja? Bržkone so podobno razmišljali v Applu in letos v tem ležernem času izdali s soncem in dobro voljo obsijani operacijski sistem OS X Lion.
Delo z računalnikom (in drugimi digitalnimi napravami) je pravzaprav proizvodnja velikanske količine večjih in manjših datotek, ki jih vsak dan pripravimo za poslovno ali domačo rabo. Med vso to množico datotek bomo vsekakor našli tudi veliko takih, za katere bi želeli, da jih vidi ali uporabi še kdo drug. Želimo jih torej deliti, pa najsi bo s prijatelji, sorodniki, znanci ali sodelavci.
Nekega dne se sosedu po štirih letih poslušnosti Mac ni več hotel povezati v omrežje. Ko je k njemu prišel strokovnjak za računalnike, ga je najprej vprašal, kako je računalnik usposobil na začetku. Sosed je rekel, da je napravo z logotipom jabolka zgolj prinesel domov, priklopil in jo začel uporabljati. Za nastavitve je prvič slišal. "Strokovnjak" ga je le nejeverno gledal, rekel ni nič.
Poletje ni zgolj čas piknikov ter obračanja mesa in zelenjave na žaru. V letnem času, ki že tradicionalno postreže z najvišjimi vrednostmi temperature živega srebra, se tudi računalnikarji radi odpravijo izza štirih sten. Pri tem se seveda le težko ločijo od računalniških oblakov in pomnilniških ključkov, a v "divjini" še vedno velja, da so tudi različni optični nosilci podatkov še kako uporabni. Pripravili smo več nasvetov, kako poskrbeti za kakovostno zapečene ploščke.
Operacijski sistem Windows Vista je s seboj prinesel iskalno vrstico v menuju "start", ki je uporabnikom olajšala iskanje in zagon nameščenih programov. Očitno so v Redmondu z uvedbo zadovoljni, saj se je iskalna vrstica obdržala tudi v Windows 7. Potrebo po tej funkcionalnosti Oken so že leta prej nakazovali programčki, ki so delo opravljali vsak po svojih močeh. Naslednjih osem je tako dobilo uradno okensko konkurenco, vendar se še vedno najdejo taki, ki delo opravljajo bolje.
Mac uporabniki pogosto mislimo, da znamo vse. Zmogljive naprave ustrežejo še tako zahtevni želji, zato se zdi, da je to predvsem zasluga našega znanja. Ker računalniki podjetja Apple izvabijo iz vsakega posameznika nekaj več, gre ta včasih prehitro naprej.
V svetu spletnih brskalnikov ni nikoli dolgčas. Programerji nas vsaj enkrat na leto, pogosteje pa večkrat, razveselijo z novimi ali vsaj močno nadgrajenimi različicami, ki naj bi naše brskanje po spletu še poenostavile, polepšale, pohitrile, skratka izboljšale. Zadnji v vrsti svežih brskalnikov je Mozilla Firefox 4, mi pa smo pogledali, kaj lahko postorimo, da postane še boljši.
Dejstvo je, da želimo iz svoje "mašinerije" vedno spraviti najboljšo zmogljivost. Nekatere (redke) izjeme to počnejo z mesečnimi nadgradnjami strojne opreme, marsikdo pa se raje zateče k optimizaciji sistema.
Zlobni jeziki trdijo, da je edini izdelek, ki Googlu prinaša denar, iskalnik. Vse drugo so igrače. Morda res, toda Google Maps je odlična igrača, še posebej odkar je na voljo na pametnih telefonih.
Z dopusta prinesete nekaj sto fotografij, pa jih sorodniki/prijatelji/znanci kaj neradi gledajo. Še več - tudi sami ugotovite, da pravzaprav nimajo pravega učinka. Enostavno jim "nekaj manjka". Kaj zdaj? Potrebujete še malenkost, ki bo pika na i in bo pritegnila poglede. Malenkost, ki jo lahko zagotovite kar sami, na domačem računalniku.
Video posnetki se v računalniku lahko znajdejo na množico različnih načinov. Razmah domačih video kamer in telefonov, ki imajo vedno zmogljivejša tipala, je prinesel dodaten val video vsebin, ki jih uporabniki želijo predvajati na različnih napravah. Seveda univerzalnega formata video posnetkov ni in naprave za predvajanje trmasto zahtevajo ta ali oni format. Tovrstne zadrege rešujejo video pretvorniki.
Tokratni triki so nastali prvega aprila, zato naslov deluje kot ena izmed šal značilnih za ta dan. Na srečo to berete šele krepko v drugi polovici lažnivega meseca, ko ste na prevare že davno pozabili. Zgornja trditev je namreč še kako resnična, tudi z Macom so lahko težave.
Pri obisku spletnih strani postaja uporabniška izkušnja vse bolj podobna televizijski. Od vsepovsod nas namreč bombardirajo različni spletni oglasi, nekateri med njimi pa znajo biti zaradi svojih nestandardnih mer in akcij še posebej nadležni. A ne za iznajdljive računalnikarje!
Računalništvo v oblaku prodira v naše vsakdanje delo, pogosto ne da bi to sploh opazili. Številne storitve, ki jih uporabljamo, so tipični primer storitev v oblaku, a se uporabniki tega velikokrat sploh ne zavedamo. V spletu lahko najdemo veliko "oblačnih storitev", ki se med seboj razlikujejo, tako po namembnosti in videzu kot tudi po uporabnosti. Izmed teh smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in uporabnih ter jih preizkusili.
V časih 14.4 modemov so podcasti zaradi svoje velikosti ostajali na obrobju udejstvovanja v spletu. Z uvedbo širokopasovnih povezav pa so doživeli pravi preporod in danes jih je na voljo malo morje. Sledenje novim nadaljevanjem in označevanje že poslušanih hitro postane neobvladljivo. Na srečo je na voljo kup namenskih programov, ki to počnejo namesto uporabnika.
Zaradi optimalne sinergije strojne in programske opreme računalniki Mac slovijo kot najhitrejši. Res dobite z denarjem še močnejše stroje, vendar bo enaka oprema pri istem opravilu jabolčnikom vedno gledala v hrbet. Kljub temu lahko tudi Applovi računalniki tako kot najboljši šprinter s trdim urjenjem s spodaj navedenimi zvijačami še pridobijo na hitrosti.
Priljubljeno spletno mesto YouTube uporabnikom omogoča bistveno več kot preprosto nalaganje in ogled video posnetkov. Že manjši sprehod po nastavitvah računa in nekaj zanimivih domislic nam lahko znatno izboljšajo uporabniško izkušnjo.
Vsak uporabnik spleta se hitro sooči s tem, da je obiskovanje vseh spletnih strani, na katerih dobiva informacije, zamudno in utrudljivo. Na srečo je v splet skorajda od začetka vgrajena storitev RSS (ang. Rich site summary), ki omogoča, da se lahko na vsebine spletnih strani naročimo. S tem smo deležni vseh novih informacij ali sprememb, ki so objavljene na strani. Tokrat si bomo pogledali osem RSS bralnikov, ki poskušajo vsak po svoje čim bolj pregledno in enostavno delati z množico RSS virov.
Za podjetjem Apple je sila uspešno leto. Vsi smo se naposlušali pohval na račun čudežne tablice iPad ali superlativov o telefonu z imenom iPhone. Applu je uspelo tam, kjer ni uspelo pred njim še nikomur - računalništvo je naredil všečno. Zato ni čudno, če gredo poleg tehnoloških igračk z logotipom ugriznjenega jabolka za med enako ozaljšana računala. Ker je med kupci več kot pol novincev, bodo naslednji nasveti prišli še kako prav.
Boj za prevlado med spletnimi brskalniki se je dodobra razplamtel pred slabim letom dni. Uveljavljenima Internet Explorerju in Firefoxu se je postavil ob bok Chrome, ki trenutno velja za brskalnik, katerega tržni delež se najhitreje veča. Preverili smo več deset razlogov, zakaj ga velja vsaj preizkusiti in se prepričati, ali trditve o preprostem vmesniku, hitrem delovanju in množici uporabnih dodatkov držijo.
Ogledali smo si, kako si lahko domači uporabniki sami sestavimo domači sistem zabave, s katerim bomo zadostili strogim merilom za dober domači center zabave, in to za čim manj denarja.
Družabno omrežje Twitter že od začetka vzpodbuja razvoj samostojnih aplikacij, ki izkušnjo tega omrežja predstavijo malo po svoje. Tako smo priča programom, ki skušajo vsak po svoje zadovoljiti uporabnike, ki raje kot Twitterjev spletni vmesnik uporabljajo temu namenjen kup kode. Tokrat si bomo ogledali osem rešitev, ki so na voljo uporabnikom Microsoftovih operacijskih sistemov.
Nemogoče si je zapomniti vse podatke in informacije, s katerimi se srečujemo vsak dan. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč zapiski, pa najsi bo na papirju s svinčnikom ali sodobnejši, s pomočjo računalnika oziroma mobilnega telefona. Na voljo je veliko programov za shranjevanje, tako zapisov kot tudi drugega gradiva. Vsak izmed njih je nekoliko drugačen in ima svoje prednosti in slabosti. Nekaj smo jih izbrali in preizkusili.
Pisali smo že o tem, da novi telefonski Android 2.2 omogoča vzpostavitev navidezne brezžične dostopne točke, namenski programi za Nokie pa so to znali že prej. Vendar, glej ga zlomka, s posebnimi programi vse to znajo tudi namizna Okna.
Brezžična omrežja imajo svoje omejitve. In ne glede na to, kateri brezžični usmerjevalnik uporabimo, naj bo še tako sodoben in močan, se zgodi, da nam v enem delu stanovanja ali hiše omrežje deluje dobro, v drugem pa slabše ali sploh ne. To je samo eden od scenarijev, ko lahko razmislimo o uporabi dveh med seboj povezanih brezžičnih usmerjevalnikov.
Ste naveličani nenehnih reklam, etra, polnega plehkega čveka, nekakovostne glasbe, posiljevanja tujega okusa, iskanja česa boljšega? Nastavite svoj sprejemnik na 192.168.1.1 in uživajte. Dobrodošli na radijski postaji, krojeni po vašem okusu.
Ste si kupili iPod in začeli uporabljati iTunes? Nekateri ste odkrili eleganten način upravljanja glasbene knjižnice. Spet drugi pa se ne morete navaditi na Applov način dela. Na srečo je na voljo malo morje alternativ.
Mini prenosniki, telefoni, pomnilniki USB - te naprave so pravzaprav že podaljški naše osebnosti. Zaradi tega večkrat pozabljamo na previdnost pri uporabi, shranjevanju in delu z njimi. Še posebej so izpostavljeni izgubi ključki USB, ki jih zaradi majhnosti zlahka pozabimo v vtičnici računalnika.
Samsung je ponudnik mobilnih naprav s številnimi programskimi podlagami. Med drugim je tudi med vodilnimi ponudniki naprav s sistemom Android. Androidova odprta koda ter zanimiv, specifičen sistem za programske nadgradnje, ki ga uporablja Samsung, sta plodna tla za številne uporabniške prilagoditve, od zloma zaščit, korenskega (root) dostopa pa do povsem prilagojene sistemske programske opreme, ki temelji na odprtokodni osnovi Androida.
Danes, ko imamo že kar nekaj možnosti poceni nabave, fizične izposoje ali storitve videa na zahtevo (VoD), je piratiziranje filmov v bistvu grda reč. Za povprečnega človeka ima nekako podoben status kakor kajenje marihuane: to počne veliko ljudi, po trenutni zakonodaji ni kaznivo dejanje, družbena škoda pa se v očeh posameznika ne zdi kaj prida velika. Zato večina meni, naj policija raje išče Hilde, pod večer pa si občasno privoščijo kak film, ki je k njim prišel po sporni poti.
Arhiv
Po avtorjih
