Zakaj bi zavlačevali z digitalizacijo zdravstva?
Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.
Digitalne zdravstvene storitve in telemedicina niso novost. Pravzaprav tehnologija zdravstvenim organizacijam in zdravnikom že dolgo ponuja možnosti za temeljito preobrazbo zdravstva.
V tokratnem Monitorju Pro obravnavamo dve področji informatike, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega: IT v zdravstvu in IT v logistiki. Gledano z laičnimi očmi se zdi prvo tehnološko močno podhranjeno, drugo pa zadnja leta skoraj vse stavi izključno na tehnologijo. Bi torej lahko logisti pomagali zdravstvu? Vsekakor.
Nekoč so živeli zemljevidi. Bili so iz otipljivega papirja in slovenski vandrovci so se z njimi iz leta v leto izgubljali v iskanju enega in istega kampa ob hrvaški obali. Nato so ljudje v vesolje poslali velika očesa, ki ob pomoči majhnih elektronskih naprav ljudem na Zemlji uspešneje kažejo pot. To je zgodba o čarovniji, ki sliši na ime Garmin.
Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.
Podatkovni centri so temelj digitalnega sveta. Brez njih bi bili računalništvo v oblaku, internet stvari in raba umetne inteligence težko uresničljivi. Količine novoustvarjenih podatkov še naprej eksponentno rastejo, zato narašča tudi potreba po inovacijah v tehnologiji podatkovnih centrov.
Trajnost je velik izziv vseh vrst industrije, ki porabljajo ogromne količine energije. Podatkovni centri niso izjema. Vseeno pa so lahko bolj trajnostno naravnani, ne nazadnje to zahtevajo stranke in regulatorji.
Upravljanje informacijske infrastrukture je in bo tudi v prihodnje ostalo temelj rasti podjetij, posebej ko bodo posledice trenutne recesije odpravljene. Informatikom sicer preteklo leto niti malo ni prizanašalo. Malodane čez noč so morali uvesti ali razširiti delo na daljavo, poskrbeti za zanesljivo povezljivost in odzivnost omrežja ter omrežnih virov. Marsikje je bil izziv že najti ustrezne naprave (beri: prenosnike) za delo na daljavo, saj so zaloge ne le potrošniških prenosnikov, temveč tudi poslovnih hitro pohajale, cene pa rasle. Podjetja imajo v tem pogledu pogosto še več omejitev kot potrošniki. Proračuni za IT so omejeni in pogosto določeni vnaprej, bistvena odstopanja – vsaj navzgor – so zelo redka. Kvečjemu se večkrat zgodi obratno – oddelki v podjetju dobijo nalogo, da morajo zatisniti pas in znižati stroške za desetino ali petino. To pa je v informatiki vendarle težko dosegljivo. Sploh v luči dejstva, da gre večina denarja za opremo in električno energijo, ki jo napaja (in hladi). Pa seveda kadre. Toda krčenje kadrov v času, ko malodane vsakemu podjetju primanjkuje informatikov, spet ne pride v poštev.
Po nekaj patentih, prvih prototipih in nekaj stranpoteh je ZTE prvi izdal telefon, kjer ne vidimo sprednje kamere za »selfije«. Kot so nekateri proizvajalci storili s čitalniki prstnih odtisov, je kamero prefinjeno skril pod zaslon. Telefon je vizualno lepši, fotografije pa slabe. Za zdaj.
Xiaomi je napovedal, da bo imel prihajajoči pametni telefon kamero s tekočinsko lečo, s čimer je za nekaj mesecev prehitel Huawei. Tehnologija obljublja veliko, tako z vidika zmogljivosti kakor cene. Pravzaprav pa sploh ni nova, saj jo na drugih področjih poznamo že desetletja, v pametne telefone pa se kljub patentom in napovedim iz Samsunga sramežljivo prebija že drugo desetletje. Zdaj je tu.
Mnogi računalniki, ki so se vpisali v zgodovino, so končali klavrno. Del jih je bil recikliran, del pozabljen, del uničen. Vendar pa se nekateri trudijo poiskati te pomembne prežitke in jih ponovno predstaviti javnosti.
Čeprav so stari že skoraj štiri leta, so nezamenljivi žetoni svoj zenit dosegli letos. Digitalni certifikati lastništva digitalnih vsebin, ki domujejo na decentraliziranih verigah blokov, se ne prodajajo več le v igrah. Rekordni posli se sklepajo v milijonih dolarjev, v zameno pa dobimo unikaten digitalni zapis – ki ga lahko vsakdo skopira, a še vedno je kupec edini lastnik. Kako to deluje?
Žetoni NFT so trenutno najbolj vroča stvar v svetu računalništva. Gre za novo vrsto zbirateljstva, ki obrača milijone. Digitalne dobrine je brez izgube kakovosti mogoče kopirati neštetokrat, zato lastništvo doslej ni imelo posebne vrednosti. Če sliko, video, zvok ali praktično karkoli drugega (digitalnega) opremimo z žetonom NFT, se situacija v hipu spremeni. Postanemo lastniki digitalne Mone Lize.
Applov naročniški servis Arcade, ki ponuja kakovostne igre brez dodatnih stroškov, je prejšnji mesec znova oživel. Katalogu so se pridružile prenovljene klasike, med katerimi velja omeniti Solitaire, Mahjong, Threes, Monument Valley, Reigns in Fruit Ninja. Kot da to ne bi bilo dovolj, so v Cupertinu igričarsko razvajanje razširili še z nekaj nepogrešljivimi naslovi.
Samoobramba je pomembna veščina, ki se je uči vedno več ljudi na svetu. Danes, ko so se lekcije z raznovrstnih področij preselile na splet in v mobilne naprave, ugotavljamo, da se samoobrambe lahko učimo tudi ob pomoči pametnega telefona z operacijskim sistemom Android.
thInk – PDF & ePub Annotator Izredno koristna aplikacija, s katero lahko delamo zapiske na dokumente v oblikah PDF in ePub (zadnje prej pretvorimo v PDF).
Flexi Priljubljeni razvijalec dinamičnih ozadij za telefone z operacijskim sistemom Android Maxelus.net predstavlja preprost, za večkratni dotik občutljiv svež izdelek.
Fintech podjetja niso več le izzivalci, ki hodijo po tehnološkem in pravnem robu, temveč vse bolj konkretni tekmeci bankam. Poleg tega niso omejeni na lokalna ali regionalna okolja, številni med njimi imajo preprosto globalne ambicije (in doseg).
Banke ne sedijo križem rok. Dobile so tehnološko izjemno sposobne tekmece, zato je prav, da so tudi same zavihale svoje tehnološke rokave.
Svet se v zadnjih desetletjih pospešeno digitalizira, k čemur sodijo tudi plačilni sistemi. Potrošnikom je že danes poleg gotovine na voljo cela paleta storitev, od bančnih nakazil in plačilnih kartic do internetnih posrednikov in kriptovalut, a vse to nudijo zasebni ponudniki. Centralne banke po vsem svetu so spoznale, da potrebujemo digitalno ustreznico gotovine, sicer jih lahko svet prehiti. ECB bi lahko do leta 2025 pripravil digitalni evro, če se bo pokazala potreba.
Računalnika, kot ga poznamo danes, ne bi bilo brez podjetja IBM in iger zanj ne brez platforme Steam. Za njo stoji igričarski velikan Valve, na čelu katerega je najbolj osovražena in hkrati najbolj ljubljena persona v svetu računalniških iger, Gabe Newell. To je zgodba o polovičnem življenju, pari in nekem ventilu, ki mu je bilo usojeno uspeti.
Matematik in računalničar Woodrow Bledsoe je leta 1964 prvič poskusil obraze osumljencev primerjati s policijskimi fotografijami. Izmeril je razdaljo med posameznimi obraznimi značilnostmi in na tiskanih fotografijah, podatke pa vnesel v računalniški program. Uspeh s to preprosto metodo je sprožil raziskave o tem, kako bi stroje naučili prepoznavati človeške
Vse demokratične države v vseh delih sveta so trenutno v takšni ali drugačni godlji, zato se ocene o njihovi čilosti ne obračajo v želeno smer. Številni enega od dejavnikov za takšno stanje vidijo v zatonu poročanja. Nič čudnega, da med pereča vprašanja sodi, kako plačevati novinarje, in nekatere države so v ta namen predstavile velikopotezne načrte.
V Applu so navdušili že s prvo generacijo svojega lastnega sistemskega vezja za računalnike M1. Poglejmo, kaj se skriva pod njegovim pokrovom in zakaj gre v resnici za prelomen dogodek, ki bi lahko imel daljnosežne posledice za področje računalniških procesorjev.
Skoraj desetletje že imajo telefoni, sprva dražji, zdaj že vse cenejši, čitalnike prstnih odtisov. Tehnologijo so hitro posvojili tudi drugod, od prenosnih računalnikov do elektronskih ključavnic na vratih. Načinov branja prstih odtisov je več, vsak pa ima svoje prednosti in slabost. Zadnji krik novosti so ultrazvočni senzorji.
Nismo skupinsko postali bistveno mirnejši, manj tresočih rok in ostrejšega pogleda, kakor bi naivno sklepali iz primerjave domačih video posnetkov izpred 20 let z današnjimi, temveč je stabilizacija slike prispela v praktično vse pametne telefone. Načinov je več, od mehaničnih prek digitalnih do umetne inteligence, vsem pa je skupen cilj. Današnji video posnetki so zato gladki in umirjeni, fotografije pa ostre.
Sredi februarja je na Marsu pristal rover Perseverance, ki je prvikrat na Rdeči planet prinesel tudi majhen helikopter. Na Marsu tako vozi že peti rover, še precej več kapsul, plovil in sond pa smo poslali na druga telesa. Silicijevi možgani, ki poganjajo vse te naprave, so z vidika potrošne elektronike v dnevnih sobah strahovito podhranjeni in neverjetno dragi. A vsak zakaj ima svoj zato.
Ryan Kaji je že tretje leto najbolje plačan youtuber, v 2020 je po poročanju časopisa The Guardian zaslužil skoraj 25 milijonov evrov, s svojo blagovno znamko igrač in oblačil pa še dodatnih 167 milijonov, seveda pa je znatne vsote dobil tudi za svoje TV-oddaje.
Wikipedija je v januarju praznovala svojo dvajsetletnico obstoja. Kljub mnogim težavam v zvezi s točnostjo navedb, s pristranskostjo in poudarjeno moškim zornim kotom je v teh dveh desetletjih postala standardno odlagališče vsega človeškega znanja. Kar sumljivo spominja na neko drugo znamenito publikacijo ...
Cenejši telefoni so za uredništvo Monitorja naprave, katerih cene ne presegajo 300 EUR. Ta del tržišča je bil včasih enako raznolik kot boji za prodajo najdražjih naprav. Zadnja leta pa smo priče vse večji konsolidaciji in resnično le navidezni izbiri.
Med bolj priljubljenimi načini vlaganja v kriptovalute je trgovanje v izbrani kriptomenjalnici. Čeprav imajo vse večje menjalnice zares napredne splete strani z zmogljivimi uporabniškimi vmesniki, ni lepšega, kot če se na nenaden tvit Elona Muska v sekundi dvajset odzovemo z nakupom dogecoina na telefonu.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih