Oblakom ni lahko

Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.

Kaj je torej najhujše, kar se lahko zgodi ponudniku oblačnih storitev? Odvisno, koga vprašate. Če vprašate osebo ali oddelek, ki skrbi za stike z javnostjo, je to vsak daljši in očitno zaznaven izpad delovanja. Ta je pravzaprav širša težava, saj ni omejen zgolj na ponudnika ali podjetje, ki je doživelo izpad, temveč (negativno) vpliva na celotno IT-industrijo. Trenutno smo v fazi, ki bi jo lahko označili za dozorevanje oblačne ponudbe. Motnje v zagotavljanju storitev iz oblaka so manj pogoste kot v preteklosti in navadno trajajo krajši čas – pogosto zgolj nekaj sekund ali minut, česar večina uporabnikov sploh ne opazi. A izpadi podatkovnih centrov (beri: oblakov) se dogajajo, zato so tudi izpadi storitev neizogibni. In ko se pojavijo, bodo najbolj jezni med uporabniki, pa naj so to podjetja, katerih poslovanje je odvisno od kritičnih aplikacij v oblaku, ali domači uporabniki, ki zgolj visijo na družbenih omrežjih, zagnali vik in krik. Njihov glas se bo slišal daleč, ugled ponudnika (ali drugega krivca, če bo ta jasen) bo omadeževan, poslovni izidi pa slabši.

Zakup člankov