Objavljeno: 25.8.2020 | Avtor: Miran Varga | Monitor September 2020

Oblakom ni lahko

Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.

Kaj je torej najhujše, kar se lahko zgodi ponudniku oblačnih storitev? Odvisno, koga vprašate. Če vprašate osebo ali oddelek, ki skrbi za stike z javnostjo, je to vsak daljši in očitno zaznaven izpad delovanja. Ta je pravzaprav širša težava, saj ni omejen zgolj na ponudnika ali podjetje, ki je doživelo izpad, temveč (negativno) vpliva na celotno IT-industrijo. Trenutno smo v fazi, ki bi jo lahko označili za dozorevanje oblačne ponudbe. Motnje v zagotavljanju storitev iz oblaka so manj pogoste kot v preteklosti in navadno trajajo krajši čas – pogosto zgolj nekaj sekund ali minut, česar večina uporabnikov sploh ne opazi. A izpadi podatkovnih centrov (beri: oblakov) se dogajajo, zato so tudi izpadi storitev neizogibni. In ko se pojavijo, bodo najbolj jezni med uporabniki, pa naj so to podjetja, katerih poslovanje je odvisno od kritičnih aplikacij v oblaku, ali domači uporabniki, ki zgolj visijo na družbenih omrežjih, zagnali vik in krik. Njihov glas se bo slišal daleč, ugled ponudnika (ali drugega krivca, če bo ta jasen) bo omadeževan, poslovni izidi pa slabši.

Z nedelovanjem oblakov ni šale. Če vprašate vzdrževalce oblakov, bodo skrbi naslovili z odpovedjo strojne opreme. Na udaru so predvsem diski in pogoni SSD. Ti opravljajo tlako branja in pisanja podatkov v aplikacijah, ki so med uporabniki najbolj priljubljene in praktično ne poznajo predaha. Odpovedi diskov v strežnikih navadno dosegajo med enim in tremi odstotki, ravno toliko, da sistemski skrbniki ne morejo mirno spati, saj jih skoraj vsak dan čaka kakšna obnova podatkov iz varnostnih kopij ali ponovno vzpostavljanje polja RAID. Ob res veliki smoli ali malomarnosti lahko pride celo do črnega scenarija – izgube podatkov stranke. To se sicer bistveno pogosteje dogaja v lokalnih IT-okoljih kot v oblaku, kjer so podatki pogosto shranjeni vsaj dvakrat.

Varnostne strokovnjake skrbita vsaka nova ranljivost in povečana aktivnost digitalnih malopridnežev (beri: hekerjev). Ugled ponudnika oblačnih storitev je zanje hiša iz kart. Skoraj vsak javnosti znan varnostni incident ga lahko povsem poruši. Digitalnih groženj pa danes dobesedno mrgoli. Čeprav so podatkovni centri nadpovprečno varovana okolja, imajo vseeno veliko tarčo na svojem hrbtu, saj hranijo obilo za napadalce vrednih podatkov.

Lastnike podatkovnih centrov skrbijo naravne in druge katastrofe, takšne, ki bi za dlje časa prekinile podatkovne povezave ali dobavo električne energije. Ali pa požar ali poplava, čeprav so sodobni podatkovni centri zelo premišljeno zasnovani in so tovrstne težave velika redkost. Na potrese, udare strel, cunamije in podobno pa ljudje vendarle nimamo večjega vpliva.

»Koronavirusna kriza« je preizkusila ponudnike oblakov na načine, ki jih nihče izmed njih ni mogel napovedati vnaprej. Industrija je doživela prej redko viden preizkus ohranjanja razpoložljivosti in stabilnosti ob nenadnem in ogromnem porastu povpraševanja. Prebivalstvo po svetu je skoraj čez noč postalo odvisno od oblačnih storitev, saj so bile te ključne, da smo ljudje še naprej (skoraj nemoteno) delali, se učili in zabavali.

In čeprav so se ponudniki storitev javnih računalniških oblakov v prvi polovici leta precej dobro izkazali, so skoraj vsi velikani morali priznati, da imajo na trenutke resne težave. Twitter je (začasno) pokleknil februarja, Microsoftova Azure in Teams marca, Google Cloud pa marca in aprila. Aprila je vroče postalo tudi spletni platformi Zoom, saj ni bila kos globalnemu povpraševanju po video storitvah, večkrat je zakašljala še najbolj znana platforma za razvijalce GitHub (ki je v lasti Microsofta). Konec maja so se jezili oblikovalci, saj Adobe Creative Cloud ni deloval skoraj ves dan, junija pa je bil v zadregi IBM Cloud. A zaupanje javnosti v poslovni model oblačnih IT-storitev se še vedno krepi – ker boljšega od oblakov ta hip nimamo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
  • Teslini samovozeči taksiji ne znajo voziti

    Prvi dnevi Teslinih robotskih taksijev so polni napak, vožnje po napačni strani ceste, nenadnih zaviranj in nevarnih ustavljanj za odlaganje potnikov.

    Objavljeno: 26.6.2025 09:00
  • HDMI 2.2 je tu!

    Sicer na papirju, a vendarle. HDMI Forum je izdal končne specifikacije standarda HDMI 2.2, ki so ga izdatno opisovali in predstavljali že na januarskem sejmu CES. HDMI 2.2 ima že večjo prepustnost kot DisplayPort, a bo zanjo zahteval nove kable Ultra96.

    Objavljeno: 27.6.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji