Verjeli ali ne
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Sredi oktobra se bo iztekla podpora za Windows 10, pred čimer nas Microsoft svari že več kot leto dni. Vztrajanje pri starem sistemu naj bi predstavljalo huda varnostna tveganja. Ker številni starejši procesorji (in računalniki v celoti) uradno niso podprti, se zdi v primeru starega računalnika edina rešitev – nakup novega. A možnosti je precej več.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
S pametnimi telefoni so med nas prišle aplikacije, ki so iz običajnih orodij prerasle v tehnološke pomočnike za tako rekoč vsako dejavnost. Nobena izjema ni ribolov, saj na mobilnih tržnicah mrgoli aplikacij, ki so koristne za slehernega sodobnega ribiča. Tako kot večina sodobnih digitalnih orodij tudi te pogosto vključujejo neko mero promocije ali oglaševanja. Oglejmo si torej tiste uporabne aplikacije, ki najučinkoviteje pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ribolova.
Aplikacije, ki dostojno nadomestijo klasično pripravo z magnetno iglo za določanje strani neba, so zelo uporabne za pohodnike, navtike in ljubitelje aktivnosti na prostem, kjer povezava GPS ni vedno zanesljiva. Čeprav se v zadnjih desetih letih niso bistveno razvile in še vedno temeljijo na uporabi pospeškomera ter jih je treba občasno kalibrirati ali odstraniti magnetni ovitek, še vedno zanesljivo opravljajo svoje delo in ostajajo preprost, a učinkovit navigacijski pripomoček.
Touch Grass Zabavno omejevanje uporabe telefona zaklene moteče aplikacije, dokler ne stopimo ven in ne fotografiramo prave trave, s čimer spodbuja resnično gibanje na prostem.
DBMB DBMB utiša vse neznane in nezaželene klice brez sledenja ali oglasov. Samo shranjeni stiki zvonijo, ostali so le zabeleženi v zgodovini. Preprosto, varno in brez motenj.
Včasih je treba za rešitev modernih problemov stopiti globoko v zgodovino. Moderni zasloni LCD z osvetlitvijo so očem prenaporni, da bi jih uporabljali v e-bralnikih. A nekoč LCD-ji niso imeli osvetlitve, zato smo pri igranju Game Boya na zadnjih sedežih avtomobila nestrpno čakali obcestne svetilke. Zelo podobni LCD-ji se v barvah vračajo v e-bralnike.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.
Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Moderni avtomobili so ves čas povezani z internetom. To jim omogočajo mobilna omrežja, prek katerih sicer običajno telefoniramo in brskamo po spletu. V prihodnosti bo pametnih naprav čedalje več, vse pa bodo potrebovale mobilna omrežja. Kartico SIM imamo res verjetno eno, čipov, ki počnejo isto, pa vsak dan več.
Z razvojem generativne umetne inteligence se je začela večna tekma med modeli, ki ustvarjajo besedila, in detektorji teh. Bitka je posebej intenzivna v anglosaškem izobraževanju, ki močno temelji na esejih, angleščino pa jezikovni modeli najbolje obvladajo. Pogledali smo nekaj orodij, ki so namenjena odkrivanju nepoštene uporabe velikih jezikovnih modelov, ter razmislili, ali je to sploh pomembno.
V preteklih mesecih smo v Monitorju objavili več novic, ki humanoidne oziroma človeku podobne robote postavljajo v vse bolj človeške situacije in službe. Na Kitajskem so se humanoidni roboti pred kratkim pomerili v kickboksu, Amazon z njimi preizkuša dostavo paketov, obeta pa se nam celo prva mednarodna (kakorkoli se to čudno sliši) olimpijada humanoidnih robotov. Tako je, v zibelki olimpijskih iger, grški Olimpiji.
Predstavljate si, da leta in leta, morda celo desetletja, investirate v svoje znanje, izobraževanje in izkušnje v neki, morda precej specifični ali pa morda povsem splošni panogi …
Elektronske knjige so danes hočeš nočeš prihodnost branja. Ne gre le za sodobno, ampak tudi varčno izbiro, saj v nasprotju s tiskanimi knjigami pri izdelavi elektronskih knjig ni potreben poseg v naravo.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
Apple je razkril zmagovalce in finaliste letošnjih Apple Design Awards 2025. Te izpostavljajo 12 enkratnih aplikacij in iger, ki navdušujejo s svojo inovativnostjo, uporabnostjo ter tehnično dovršenostjo. Nekaj jih preizkusimo tudi mi.
Ples je spontano odzivanje telesa na ritem, ki združuje fizično gibanje, čustveno izražanje in družbeno povezanost. Skozi zgodovino je bil prisoten v obredih, praznovanjih in vsakdanjem življenju različnih kultur po svetu. Danes se mnogi ljudje k plesu zatekajo kot obliki sprostitve, rekreacije ali samoizražanja. A čeprav je čisto naravno poplesavati ob priljubljeni skladbi, si marsikdo želi tudi občutka, da zares zna plesati. Pričarati mu ga pomagajo tudi naslednje aplikacije za telefone z operacijskim sistemom Android.
SensorScope SensorScope razkrije vsa tipala in strojno opremo telefona iPhone, kar je idealno za radovedneže in razvijalce.
Senior Launcher Senior Launcher je preprost zaganjalnik za starejše, ki navduši z velikimi ikonami, jasnim vmesnikom in s prilagoditvami brez naprednejšega znanja.
Kaj se zgodi, ko države prekršijo pravila igre in ko v boj za nadzor, informacije in varnost vstopijo z orodji, ki so bila nekoč domena hekerjev, a jih danes razvijajo zasebna podjetja po naročilu državnih organov? In kaj pomeni, ko sredi miru postanemo tarče – ne vojakov, ampak vrhunskih vrstic kode?
Še pred nekaj leti smo ob zagonu novega računalnika najprej pomislili na namestitev protivirusnega programa, danes pa je jasno, da zgolj ena plast zaščite nikakor ni dovolj. Sploh pa težava pogosto ni v samem sistemu, temveč v uporabniku.
Računalniški virusi so, tako kot vsi tehnološki pojavi, produkt svojega časa – in svoje okolice. V dobrih 50 letih, kolikor jih poznamo, so iz preprostih, pogosto šaljivih digitalnih potegavščin prerasli v sofisticirana orodja nadzora, sabotaže in predvsem – zaslužka. Njihova zgodovina je hkrati zgodovina razvoja informacijske družbe in njenih temnejših plati: od naivnega eksperimentiranja, prek kaosa, ki ga je prinesla hiperpovezanost, do današnjega časa, ko digitalni zlikovci izsiljujejo multinacionalke in države razvijajo lastne kibernetske arzenale.
Ko govorimo o računalniških virusih, večina najprej pomisli na računalnike z operacijskim sistemom Windows. Z dobrim razlogom – ti sistemi že desetletja predstavljajo glavno tarčo kibernetskih napadov, saj jih uporablja največ uporabnikov po svetu. Toda ta pogostost napadov je ustvarila tudi mit – mit, da so Applovi računalniki imuni. Mac naj bi bil svetla izjema, otok varnosti sredi digitalnega oceana groženj. Ta predstava je obstajala tako dolgo in bila tako uspešno zasidrana v kolektivno zavest, da jo mnogi še danes jemljejo kot samoumevno.
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih posledicah razvoja tehnologije. V svetu, kjer so bili prvi računalniki veliki kot sobe in dostopni le redkim izbrancem v raziskovalnih ustanovah, si je le malokdo predstavljal, da bodo ti mogočni stroji nekoč vsakdanji in ranljivi kot povsem običajni organizmi. Še manj pa, da bodo ti organizmi zbolevali. In vendar se je zgodilo točno to – računalniki so se okužili, zboleli, širili digitalne bolezni in postali prenašalci nečesa, kar je danes postalo temeljni izziv informacijske varnosti – zlonamerne kode.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih