Mesta, kjer pametna tehnologija, različni senzorji in merilniki, umetna inteligenca ter algoritmi skrbijo za uglašeno delovanje, smo doslej poznali iz futurističnih filmov. Toda v resnici prihodnost že trka na vrata. Tehnologijo za pametna mesta so že razvili, prve praktične demonstracije pa imamo tudi že v Sloveniji. Telekom Slovenije in A1 sta nekaj mest po Sloveniji opremila s pametnimi tehnologijami, v načrtu pa so širitve še drugam.
Vsi novi modeli dražjih pametnih telefonov že nekaj časa podpirajo brezžično polnjenje. To še ne pomeni, da lahko telefon za polnjenje naključno zalučamo v sobo, lahko pa ga odložimo na podstavek brez vtikanja kablov. Tehnologija je standardizirana in presenetljivo zrela, hitrosti pa povsem spodobne.
Vprašanje, ali bo kitajski velikan Huawei sploh »preživel«, se v trenutku, ko pišemo te vrstice, ne zdi prav nič pretirano. Le upamo lahko, da se bosta svetovni velesili dovolj hitro sporazumeli.
Dodano 8.7.2019: Predsednika Trump in Xi Jinping sta se dogovorila, da Huawei ne pomeni več varnostne grožnje ZDA. Pričujoči članek je zato le dober vpogled v to, kako je svetovna "elektronika" povezana, predvsem pa odvisna od politike.
S svojimi mobilnimi telefoni kakor Janko in Metka ves čas puščamo digitalne drobtinice, ki se pri operaterjih zlagajo v gigabajte podatkov. Z analizo podatkov o lokaciji uporabnikov lahko operaterji spremljajo gibanje prebivalstva in njegove navade, iz česar je moč pridobiti številne zanimive, koristne in tudi dobičkonosne informacije. Prvi v Sloveniji je to storitev komercialno ponudil A1.
Googlovi Zemljevidi so spremenili sleherno potovanje, vodijo nas od točke A do točke B ne glede na prevozno sredstvo in celo med pešačenjem. Za nameček uporabljamo mobilno aplikacijo Google Maps kot geografski iskalnik po okolici. Kam bi lahko parkirali avto, kje je še kakšna odprta trgovina, kje imajo dobro hrano in podobna vprašanja so mačji kašelj za storitev, ki se iz leta v leto izboljšuje in nadgrajuje.
Tehnologije za prepoznavanje obrazov počasi prihajajo v splošno rabo. Lahko jih zasledimo v pametnih telefonih in drugih napravah zabavne elektronike, kjer uporabnikom biometrični podatki ponujajo novo bližnjico med varnostjo in uporabnostjo, najdemo jih v komercialnih sistemih zasebnega sektorja, kjer odpirajo nove možnosti oglaševanja, varovanja, nakupovanja, so v velikih sistemih državnega varnostnega aparata, kjer predstavljajo natančnejše orodje za preganjanje kriminala in terorizma.
V stavek iz naslova bi kaj lahko vrinili še besedi lahko in naposled. Tržišče grafičnih kartic je v zadnjih letih doživelo marsikateri pretres, še najbolj ga je zaznamovala manija s kriptovalutami, ki je poskrbela, da so šle cene v nebo, grafične kartice pa so pogosteje kupovali kriptomanijaki kot pa igričarji. Stanje se vendarle normalizira.
GDPR oziroma splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je bila lani tema »par excellence«. Še huje, konec maja, ko je začela veljati, smo imeli občutek, kot da nam politiki pripirajo internet. Nadaljevanje zgodbe je bilo precej manj razburljivo, dobro leto kasneje pa je morda pravi trenutek, da pogledamo, kakšne so posledice. Dobre in slabe.
Na poletnem preizkusu se je z nami potilo deset sodobnih digitalnih televizorjev, ki so dokazovali, da inženirji še kako intenzivno delajo na področju razvoja tako strojne kot programske opreme.
V nekih drugih časih je bilo samoumevno, da bomo pokvarjene stroje popravili, pogosto sami. S prihodom elektronske revolucije se je to zavedanje spremenilo in nenadoma smo dobili kopico naprav, ki se jih popraviti ne izplača. Nekateri proizvajalci pa so šli še korak dlje in domača popravila namenoma preprečujejo. Začel se je boj za pravico do popravila.
