Kariera v IT - Oto Brglez, OPALAB

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.

Ota poznajo tisti, ki spremljajo slovensko podkast sceno. Oto je namreč glavni motor tehnološke/razvijalske multimedijske platforme Ogrodje, sicer pa dela kot razvijalec za različna podjetja iz tujine. Pred leti je svoj izdelek Snagr.io prodal tujemu podjetju.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

Ne spomnim se, da bi v življenju zares želel početi karkoli drugega kot biti obdan z računalniki in s tehnologijo. Vedno sem želel razumeti, kako zadeve delujejo in kako lahko tudi sam z njimi nekaj ustvarim. Prve svoje poskuse sicer povezujem z rabljeno 286-ko z oranžno-črnim zaslonom in kasneje z veliko igranja s pascalom in flashem. Vendar mislim, da sem res pravi in dober zagon dobil v srednji šoli.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kaj je bil vaš prvi korak na tej poti?

Pod mentorstvom Simona Konečnika, zdaj ravnatelja ERŠ Velenje, sem dobil kot srednješolec kar nekaj lepih izzivov, predvsem v sklopu raziskovalne naloge in gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Tako sem razvil Šolski spletni informacijski sistem in postavil spletne strani za vse šole Šolskega centra Velenje. Razvil sem tudi spletno učilnico, ki je bila tudi kar nekaj časa v uporabi. Poleg nekaj nagrad sem dobil tisto, kar mi je res dalo idejo in elan za naprej – prve prave uporabnike.

Za tem je sledilo obdobje programiranja prek dijaške in kasneje študentske napotnice – večinoma za manjša podjetja in organizacije. S tem sem počasi osvajal tudi podjetniške veščine, kot so, kako dobiti stranko, kako spisati prvi račun in podobno. Z razvojem interneta in tehnologije sem poglabljal svoje znanje in poskušal dati več stvari v »odprto kodo«. Nekje vmes sem razvil razširitev za takrat popularen CMS Typo3, ki je ljudem omogočala integracijo s takrat novim Youtubom. Med uporabniki se je našel tudi Švicar, ki je želel dodatne prilagoditve za omenjeno, kar sem tudi storil. Namesto plačila pa sem se dogovoril za nadaljnje sodelovanje, ki je trajalo kar nekaj časa, in tako sem tudi prvič odšel na delo v tujino. Za tem sem razvijal za vedno več tujih podjetij, nekaj časa sem z družino živel tudi v Londonu. Vmes sem bil tako ali drugače zelo aktiven v različnih startupih, meetupih, sodeloval pa sem tudi pri organizacijah konferenc.

Večina vas pozna kot ustanovitelja med IT-jevci priljubljenega podkasta Ogrodje. Kaj je bil prvi vzgib za začetek njegovega snemanja?

Zaključil sem nekajletno sodelovanje z večjo stranko iz tujine, kjer sem vodil njihov oddelek R&D in razvoj. Imel sem nekaj več časa in klasično vprašanje, kako naprej. S prijatelji iz Geekatrons Coworkinga smo se tako ob neki jutranji kavi začeli poigravati z idejo o slovenskem tehničnem podkastu. Sprva smo začeli z rabljenim snemalnikom in s pogovorom o Kubernetes (bralcem poslušanje te epizode odsvetujem :) ). Prve epizode so bile nerodne, slabo posnete, predolge ali prekratke in večkrat se je zgodilo, da je na kartici SD zmanjkalo prostora. Manjkala nista niti zvok siren in hupanje vlakov z bližnje železniške postaje. Zgodilo se je, da je sredi snemanja snemalnik enostavno odpovedal. Klasične napake ambicioznega »startupa« torej.

Zaradi presenetljivo dobrega odziva in neverjetne podpore prijateljev in kolegov se nam je zdelo vredno dvigniti raven in vztrajati. Velik preboj za nas je bilo sodelovanje z Janom Dolarjem (DOLAR MEDIA), ki je Ogrodju poleg profesionalnega zvoka dodal tudi sliko iz več kamer, zato smo si lahko privoščili tudi primeren vstop na Youtube. Ko je Ogrodje postalo vizualen medij, smo potrebovali tudi oblikovalca, logotip, majice, za kar smo hvaležni Jerneju Gračnerju. Nekje vmes se nam je pridružil tudi prinašalec svetlobe Tomaž Zaman, katerega Youtube kanal je sicer občutno večji kot naš. Ogrodje gradimo počasi. Z ljubeznijo in velikim posluhom do naše skupnosti, zato smo pred približno letom namenoma začeli tudi opuščati značko »podkast«. Prišli smo namreč do spoznanja, da smo to enostavno prerasli in da je komponenta skupnosti preveč pomembna za našo nišno in specifično tehnično vsebino. Tako pravimo, da Ogrodje enostavno »povezuje ljubitelje tehnologije in razvoja« oziroma Ogrodje je tehnološka/razvijalska skupnost in multimedijska platforma.

Vsekakor je Ogrodje sad truda skupine zelo predanih ustvarjalcev, ki so oziroma smo že lepo vrsto let prisotni na tej sceni in menimo, da je vredno graditi platformo za prenos znanja in vsesplošno navduševanje ter inspiracijo prihodnjih generacij. Zelo sem hvaležen za odlično ekipo!

Seveda pa je Ogrodje vaš hobi, ki nastaja v prostem času, vaše primarno delo pa je programski razvoj. S katerimi tehnologijami se ukvarjate in kakšne izdelke ustvarjate?

Delam za ameriško razvojno-svetovalno podjetje, ki sicer razvija odprtokodno ogrodje za razvoj distribuiranih visokoperformančnih aplikacij (ZIO). Prek tega in zaradi tega sem pred dvema letoma začel sodelovati tudi z največjo globalno medijsko hišo, sicer najbolj znano po plešoči/govoreči miški. V sklopu tega sodelujem pri razvoju zalednih sistemov, ki jih uporablja res ogromno ljudi po vsem svetu. Napake so izjemno drage in zahteve precej visoke.

Že več kot desetletje sem sicer zelo predan programskemu jeziku Scala, zato se potapljam v veliko tehnologijah okoli tega. Podjetje precej prispeva v odprtokodni ekosistem, kar mi je še posebej všeč, pomeni pa tudi, da je veliko knjižnic, ogrodij in ostale programske opreme prek »rok« drugih programerjev vgrajenih v res veliko drugih rešitev in storitev. Med mojimi rešitvami boste sicer našli sisteme za priporočanje filmov za filmsko industrijo, analitiko za glasbo, distribuirane in specializirane iskalnike, sisteme za analizo in preprečevanje goljufanja, sisteme za distribuirano množično anketiranje, specialne programske jezike in prevajalnike ter kopico podobnih zadev ...

Manj znano dejstvo pa je, da ste v preteklosti enega od svojih izdelkov Snagr.io prodali podjetju WbSrch. Nam poveste kaj več o tem izdelku? Kako je prišlo do prodaje in kakšni so občutki, ko prodate svoj izdelek?

V duhu časa se je pojavila kopica novih glasbenih streaming platform in ugotovil sem, da ni dobrega orodja, ki bi omogočalo sočasno iskanje glasbenikov. Ker sem se veliko ukvarjal z razvojem iskalnikov in iskalnih algoritmov, sem razvil orodje, ki je opravljalo prav to – hitro realnočasovno iskanje glasbenikov po vseh platformah. Ker je trženje tovrstnih izdelkov izjemno zahtevno in ker sem imel druge prioritete in stranke, sem se nekaj tednov pred potekom domene, kar je bilo povod, odločil, da zadevo objavim na eni izmed platform za prodajo tovrstnih projektov in strani. Kontaktiral me je gospod iz Amerike, ki je imel idejo, čas in kapital razviti svoj »Google«. Njegov pristop je bil pokupiti več iskalnikov in jih sestaviti v večjega. Poleg same kode sem mu prodal tudi nekaj ur podpore in svetovanja. Občutki so vsekakor dobri, predvsem pa sta dobra občutek in misel, da je svet tam zunaj zares velik in da verjetno zagotovo obstaja oseba, ki tvoj izdelek potrebuje. Pravo vprašanje pa je, kako in kje jo najdem, preden poteče domena in zmanjka denarja za gostovanje.

Na kakšen način ostajate v koraku s časom oziroma v koraku z najnovejšimi tehnologijami?

Sčasoma sem ugotovil, da mi najbolj ustrezajo trije ne nujno povezani koraki.

Radovednost. V praktičnem smislu. Vsako ogrodje, orodje ali knjižnico, ki jo uporabljam ali želim uporabljati pri svojem delu, poskušam spoznati zelo intimno. Kar pomeni, da bom več ur dejansko preživel ob branju kode. Kadar gredo stvari narobe – in zagotovo gredo –, tako lahko hitreje najdem in odpravim težave, in kar je še bolje, svoja odkritja lahko prispevam nazaj. S tem ciklom razširiš svoje znanje, a tudi kompetence.

Ogromno igranja in eksperimentiranja. Na mojem GitHubu boste našli prek 200 najrazličnejših prototipov, knjižnic, forkov in podobnega. Mislim, da imam na njem tudi vsaj dve svoji implementaciji Redisa in podobno. S stvarmi se najlažje spoznaš, če se z njimi naivno in skoraj otroško igraš. Verjetno velja na tej točki dodati tudi, da je dobro iti iz svojega stacka in z odprto glavo preizkusiti tudi stvari, o katerih sprva veš le malo oziroma nič. Morda tako spoznaš nov koncept, pristop ali najdeš trend, ki so ga drugi spregledali.

Zelo dober pristop je tudi predavanje na konferencah in meetupih. Ne samo zato, ker se moraš poglobiti in dobro pripraviti, ampak tudi zato, ker dobiš dostop in skupno temo z drugimi vrhunskimi ustvarjalci. Biti tam, kjer nastaja tehnologija in kjer se iščejo rešitve za najtežja vprašanja, je zame najboljši in hkrati najlepši korak za sledenje tehnologiji.

Imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?

Zadnje čase vedno bolj opažam, da se ljudje »skrivajo« v anonimnosti. Verjamem, da za to obstajajo zelo dobri in tehtni, morda celo varnostni razlogi, vendar boste s takšnim pristopom izgubili priložnost, da vas odkrijejo potencialni delodajalci, kolegi in prijatelji. Ustvarite čim več prototipov in eksperimentov ter jih čim prej delite s svetom – GitHub, LinkedIn, X in mnoge druge platforme vas že čakajo. Tako kot priložnosti, ki jih boste dobili s tega naslova. Teh istih prototipov nikakor ne pozabite vključit v svoj CV ali jih omeniti na naslednjem razgovoru za službo. Na tem mestu velja tudi zapis, da večina ljudi, ki vas bo »sodila« po tej kodi, tudi lahko razbere, kdaj ste nekaj samo prekopirali in prepisali in kdaj ste se v zadevo res poglobili.

Predvsem si želim, da bi ljudje razumeli, da gre za reševanje težkih inženirskih in poslovnih problemov. V njihovem reševanju boste dobri samo, če jih boste rešili veliko in če boste znali komunicirati z ljudmi okoli sebe ter postaviti prava vprašanja in vprašati prave ljudi, znali aktivno prisluhniti in strukturirano podajati mnenja.

Umetno inteligenco uporabljajte kot mentorja, ne kot svojega delavca, še posebej, če ste novi in tehnologijo šele spoznavate. Nedavno smo lahko brali študijo MIT, v kateri so raziskovalci ugotavljali dolgoročne stranske učinke na uporabo LLM-jev pri pisanju, sicer esejev. V neki oceni se skoraj 80 odstotkov študentov čez nekaj tednov ni spomnilo ničesar, kar so morali zapisati v sklopu raziskave. Predstavljajte si, da pišete kodo, ki je med pisanjem samim ne poznate. Kodo, ki bo morda postala zelo pomemben del vašega podjetja. Boste odgovarjali za takšno kodo? Menda bi morali o umetni inteligenci razmišljati kot o konju: lahko vas pripelje od točke A do B. V večini primerov bo šel po poti. Je zelo lačen. Lahko vas na vašo željo prijazno popelje v vodo. Je manj zanesljiv in hiter kot vlak. Predvsem pa se je dobro izogibati tistih, ki govorijo.

Poiščite si prijatelje. Družbo. Somišljenike. Tam zunaj je namreč res veliko ljudi, ki se soočajo z enakimi začetniškimi težavami, kot se sami. Poiščite jih. Vsekakor ne pozabite, da še vedno večino tehnologije danes ustvarjajo ljudje. Večina jih to počne rada in bo z velikim veseljem poklepetala z vami!

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!

• Nix oziroma devenv

• Scala

• tmux

• vim

• git