Naš izbor na iPhonu
Xnapper Posnetki zaslona ne bodo nikoli več dolgočasni s stilskimi okvirji, z realističnimi sencami in s prilagojenimi ozadji programa Xnapper.
Xnapper Posnetki zaslona ne bodo nikoli več dolgočasni s stilskimi okvirji, z realističnimi sencami in s prilagojenimi ozadji programa Xnapper.
Namesto podrobnega pregleda komponent vsako leto podamo splošne napotke za sestavo novega igričarskega računalnika. Tudi tokrat smo pripravili tri primere.
Wallpapers 18 Wallpapers 18 je zbirka kakovostnih ozadij, ki videz telefona spremeni skladno z usmeritvijo operacijskega sistema iOS 18.
Kaj bo prej množično razširjeno – brezpapirno poslovanje ali samovozeči avtomobili? Če bi sodili po trenutnem stanju, potem se zdi brezpapirno poslovanje prej uresničljiv ideal, saj ga je nekaterim podjetjem že uspelo doseči, povsem avtonomne vožnje, razen v precej natančno določenih pogojih in okoljih, pa pač še ne. Toda če hkrati pomislimo na to, da po svetu še vedno natisnemo okoli 50 bilijonov dokumentov letno, pa v to številko seveda niso všteti vsi časopisi, revije, navodila za uporabo izdelkov in cel kup drugih vsebin na papirju, je družba od vseprisotnega brezpapirnega poslovanja vendarle še zelo zelo daleč.
Priznam, tudi sam sem vedno znova presenečen, da nam po vseh teh letih, kar negujemo tradicijo popisovanja tehnoloških (in potrošniških) navad naših urednikov, avtorjev in občasnih sodelavcev, na papir še vedno uspe izliti toliko različnosti. Letos se nas je podviga lotilo kar petnajst posameznikov in videli boste, da smo med seboj še vedno različni, kot je le kaj.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Ožičena lokalna omrežja so odlična rešitev, ko Wi-Fi zaradi prezasedenosti frekvenčnega prostora v velikih mestih deluje počasi in nezanesljivo. Preizkusili smo USB-vmesnike za Ethernet hitrosti 1, 2,5, 5 in 10 gigabitov na sekundo ...
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Električna vozila prinašajo številne prednosti, med njimi tudi dostop do široke palete aplikacij, ki izboljšujejo izkušnjo vožnje in pomagajo optimizirati zmogljivost vozila. Namenske aplikacije nam pomagajo pri iskanju polnilnic, upravljanju polnjenja, načrtovanju poti in spremljanju porabe energije.
Spletišče Youtube je danes prava zakladnica najrazličnejšega znanja in informacij, zapakiranih v privlačne videe. Ker je Googlova storitev radodarna z omejitvijo objavljenih posnetkov, ki so lahko do 12 ur dolgi, nam na pomoč pri pridobivanju ključnih podatkov iz njih pomagajo aplikacije za povzemanje vsebin. Te so idealne za študente, profesionalce in vse, ki želimo ostati informirani brez pretiranega vložka časa.
CPU Monitor Prilagodljiva aplikacija omogoča spremljanje delovanja uporabljene naprave s prikazom stanja procesorja, pomnilnika in baterije.
Umetna inteligenca je pokvarila smele načrte tehnoloških velikanov o zložnem zmanjševanju ogljičnega odtisa na poti do razogljičenja. Grafični čipi, ki poganjajo moderne modele, so energetski požeruhi, rasteta pa tudi običajni promet in obisk. Čedalje več podjetij zato prihodnost vidi v malih jedrskih reaktorjih, ki bi lahko poganjali nove podatkovne centre. A kdaj?
Prihodnost upravljanja vsebin zaznamujejo hiter tehnološki napredek in spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov. V ospredje stopajo personalizacija vsebin, optimizacija za mobilne naprave ter interaktivnost.
Tiskanje je danes dinamična mešanica inovativnosti, trajnosti in na stranke osredotočenih rešitev. Ti trendi ne kažejo le tehnološkega napredka proizvajalcev tiskalnikov, temveč tudi njihovo globlje razumevanje potreb strank in okoljske odgovornosti.
Osemdeseta so bila precej razgibana dekada. Računalniki so postajali vse bolj dostopni in osembitni mlinčki so počasi prodirali v naše domove. To pa seveda lokalne politike ni pustilo hladne, in je urno zajezila pritok tehnologije. A če mislite, da so »industrijo« hišnih mlinčkov v osemdesetih ščitili le pri nas se pošteno motite.
Pred poldrugim letom je agencija Spirit vzpostavila sistem za elektronsko izmenjavo podatkov, ki bi ga mirno lahko opisali kot bizarno neučinkovitega. Nad njim so se zgražali vsi ostali vpleteni, vključno z ministrstvom za digitalno preobrazbo, a Spirit je ostal neomajen. Zdaj ga je okrcalo tudi računsko sodišče, ki je tehnično implementacijo ocenilo kot neuspešno.
Nakup računalnika se običajno začne z izbiro prenosne ali namizne naprave, šele potem se začnemo ozirati po karakteristikah in ceni. Pa v resnici vemo, kolikšna je cena prenosljivosti ob na videz enakih specifikacijah obeh naprav? Je dandanes to še sploh pomembno?
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Več milijard ljudi po svetu še vedno nima bančnega računa ali dostopa do bančnih storitev. Na drugi strani pa želijo zagonska podjetja v finančni industriji preobraziti po njihovem mnenju togo bančništvo. Eno je jasno: pred nami je cunami tehnoloških sprememb v bančništvu. In to je dobro.
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Do začetka 80. let je postopno dozorela zmogljivejša vrsta poslovnega mikroračunalnika, ki je po pravilu vključevala disketne ali diskovne pogone in operacijski sistem CP/M. Vrhunec med domačimi mikroračunalniki te vrste predstavljata Partner podjetja Iskra Delta in nova osebna različica Dialoga, ki so jo za Gorenje razvili na Fakulteti za elektrotehniko.
V svetu kibernetske varnosti je zgodba o računalniškem virusu Stuxnet, ki so ga prvič odkrili leta 2010, postala prava legenda. S svojo zapletenostjo in z domnevnim političnim ozadjem še vedno prevzema tehnološke navdušence, novinarje in vse ljubitelje skrivnostnih pripovedi. To je zgodba o operaciji ameriško-izraelskih obveščevalnih agencij proti iranskemu jedrskemu programu, ki je ušla izpod nadzora ter opozorila svet, kako hitro lahko tovrstna orodja pristanejo v rokah kriminalcev ali drugih držav.
Profesionalni posnetki s koncertov oziroma njihovih prenosov se lahko znajdejo tudi na albumih, medtem ko so videoposnetki obiskovalcev s telefoni zgolj potrata časa. Posnetek je tako poln hrupa, da je kasnejše poslušanje naporno za ušesa in okolico. A dandanes so tudi ti amaterski posnetki bistveno boljši kot pred desetletji. Ne zaradi amaterjev, temveč proizvajalcev pametnih telefonov. To je tudi razlog, da lahko po telefonu govorite v hrupni množici.
Od konca 90. let so baterije v moderni elektroniki skoraj brez izjeme litij-ionske, napredek pa je vsako leto težavnejši. Z naraščanjem njihove priljubljenosti in števila elektronskih naprav pa so se pojavili povsem netehnološki problemi virov litija, njegovega pridobivanja in uporabe kobalta, niklja in bakra kot nujnih pomočnikov. Pod litijem v periodnem sistemu najdemo natrij, ki se že uporablja v večjih sistemih.
Mediji so zagrabili kost o prepovedi mobilnih telefonov v šolah, naklonjenost tej ideji pa je moč zaznati po vsej Evropi. A pod senzacionalističnim naslovom »restriktivnega ukrepa« se skriva precej osnovna ideja umika zasebne oziroma nenadzorovane rabe mobilnih telefonov iz učnega procesa. Kar ni nič novega.
Točno dve leti mineva, odkar je podjetje OpenAI s svojim ChatGPT dvignilo veliko prahu in začelo novo obdobje. Dogodek, zapisan v zgodovino, in obdobje, ki ga marsikdo med nami že v popolnosti živi.
Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.
… dovolj glasbe, bi lahko zaključili, ko smo se letos spet lotili primerjave »cenejših« pametnih telefonov. Tistih torej, ki jih lahko na slovenskem tržišču v prosti prodaji dobimo za manj kot 300 evrov.
Tako kot je Charles Babbage za svoj računski stroj potreboval Ado Lovelace, da je spisala program zanj, tako tudi IT-svet potrebuje programerke. In podobno, kot je bila Ada matematičarka, je matematičarka tudi tokratna intervjuvanka Tanja Plavec. Pisanje abstraktnih algoritmov morda povzroča težave mnogim programerjem, ampak ne Tanji. To je njen svet, svet matematike in logike. Njen svet pa niso samo številke, pač pa predvsem njena družina. Kako vse to usklajuje ter kako je zajadrala v IT-svet?
Pametni telefoni so postali večnamenski pripomočki, ki segajo daleč prek osnovnih funkcij klicanja in pošiljanja sporočil, saj so odlično orodje za igre, delo in bančništvo, z vgrajenimi kamerami in ustrezno aplikacijo pa se lahko spremenijo tudi v priročen mikroskop. Pametni telefon lahko ob pomoči aplikacij postane močno orodje za ljubiteljsko mikroskopijo. Čeprav so zmogljivosti pravega mikroskopa za telefon nedosegljive, so te aplikacije izjemno priročne za hiter ogled podrobnosti, bodisi pri raziskovanju narave ali vsakdanjih predmetov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih