Naš izbor na iPhonu
NetNewsWire Eden najboljših bralnikov virov RSS, dobro poznan iz Applovih računalnikov, je na voljo tudi za iOS.
NetNewsWire Eden najboljših bralnikov virov RSS, dobro poznan iz Applovih računalnikov, je na voljo tudi za iOS.
Leto je naokoli in pred vami je spet redni Monitorjev poletni preizkus televizorjev. Preizkusili smo 12 modelov petih ključnih blagovnih znamk, ki se prodajajo v Sloveniji, in ugotovili …
Začnimo kar po abecedi, prvi so na vrsti televizorji Hisense, ki jih sestavlja slovensko Gorenje. Kitajski Hisense si je pred nekaj leti vstop na evropski trg kupil prav z nakupom Gorenja, saj se lahko njihovi televizorji zdaj ponašajo z značko »Sestavljeno v EU«, kar je finančno bržkone ugodno.
Že pred razveljavitvijo sodbe Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA omogočala pravico do umetne prekinitve nosečnosti, so družabna omrežja preplavili pozivi po izbrisu aplikacij za spremljanje menstrualnega cikla, v skrbi, da podatki, ki jih imajo te aplikacije, ameriških uporabnic ne bi spravili v težave.
Procesor Itanium je živel zavidljivih 20 let, a uspeha videl bore malo. Z ljubkovalnim imenom Itanic, analogijo na nesrečno ladjo Titanik, je postal sopomenka za tragedijo. Njegova zamisel o svetu 64-bitnega računalništva je postala resničnost brez njega. Kaj se je zgodilo? Kaj je šlo narobe? Precej, a zadnji žebelj v krsto mu je zabila ledena gora v podobi 64-bitnega procesorja x86 podjetja AMD.
Na kaj pomislimo, ko slišimo besedno zvezo »brezstično plačevanje«? Verjetno na brezstično bančno kartico in pametni telefon, oba namreč omogočata brezstična plačila. Na pametno uro? Tudi, če se zelo potrudimo.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Na tej točki uporaba oblaka ni več zgolj izbira, temveč postaja nuja. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo sprejeti oblak (ter oblačne storitve) in se zavezati k posodobitvi svojega IT-okolja.
Poraba podjetij za programsko opremo se (stalno) povečuje. In to več kot dvakrat hitreje od naložb v IT-okolja podjetij. Pričakovano prednjačijo programska oprema iz oblaka in poslovne aplikacije.
Podjetja ne bi smela dovoliti, da bi neprilagodljive programske rešitve ovirale celostno digitalno preobrazbo. To velja za večino njih, vključno s poslovnimi informacijskimi sistemi (ERP).
Novi načini dela in širok nabor naprav in storitev, ki so zdaj na voljo podjetjem, predstavljajo nove izzive za skrbnike IT. Če so ti nekoč skrbeli le za namizne računalnike, Okna in zbirko Microsoft Office ter tu pa tam kakšen strežnik, se zdaj soočajo z vrsto možnosti, ki jih je treba upoštevati. Ali bodo zaposleni, ki delajo občasno ali pretežno na daljavo uporabljali tanke in lahke prenosnike, tablice, domače namizne računalnike ali kaj povsem drugega? Se boste odločili za aplikacije v oblaku, programsko opremo kot storitev ali bolj tradicionalne namizne pisarniške pakete? Boste e-pošto, komunikacijo in rešitve za sodelovanje zagotavljali iz lastnega omrežja, podatkovnega centra drugega ponudnika ali računalniškega oblaka?
Če si udobje elektrificiranih domovanj si želimo tudi na popotovanjih po divjinah ali pa se želimo zgolj pripraviti na kratkotrajne izpade električne energije, so priljubljena rešitev polnilne postaje z baterijami in sončne celice. Niso poceni in niso lahke, so pa učinkovite in enostavne za uporabo. Izkaže se, da si lahko s kvadratnim metrom sončnih celic v poletnih dneh zagotovimo okoli 100 W električne energije, kar za nepožrešne porabnike zadostuje.
Če ste med starejšimi uporabniki družabnih omrežij, se zagotovo spomnite prvih velikanov, ki danes že kar nekaj časa ležijo na digitalnem pokopališču inovacij. Od ameriškega Myspacea, brazilskega Beba in ostalih digitalnih prostorov za povezovanje ter sklepanje novih stikov je danes ostal samo še spomin, saj so jih povozili velikani današnje digitalne dobe - Facebook, Youtube, Instagram ...
Podeliti nagrado, s katero nekemu izdelku priznamo odličnost in ga celo priporočimo v nakup, je pri našem jesenskem preizkusu televizorjev vedno težko. Televizorjev (in celo blagovnih znamk) je namreč tudi na slovenskem tržišču vedno več, kot jih lahko preizkusimo, in tudi zato, ker so televizorji, ki smo jih preverjali, med seboj velikokrat diametralno različni ter namenjeni različnim tipom uporabnikov. Pri odločanju za nakup je zato v resnici bolje slediti priporočilom, ki smo jih zbrali pod mednaslovom Kako se odločati?.
Pametni televizor je v resnici računalnik, so si rekli pri Samsungu. Zakaj ga torej ne bi spremenili v poslovno orodje? Samsung Smart Monitor je točno to – pametni televizor z nekaj dodatki, ki se še posebej trudi omogočati priklop računalnikov in pametnih telefonov.
Prav vsako podjetje na tokratnem preizkusu televizorjev v svojih modelih uporablja svoj operacijski sistem. Ob tem pa, si upamo trditi, marsikateri tehnično manj podkovan uporabnik tega sploh ne bo opazil, saj so si uporabniški vmesniki teh letos izredno podobni.
TextCode Editor Zmogljivi urejevalnik besedil, predvsem programske kode, s podporo Github, Gitlab in Bitbucket.
FKeyboard Alternativna programska tipkovnica se od tekmecev loči po mehurčkastih animacijah, ki se prikažejo ob izbiranju črk, številk in znakov.
Slovenijo je spet zajela košarkarska mrzlica. Na evropskem prvenstvu bomo kot prvi favoriti v polni postavi branili naslov prvaka. Slovenci spet dihamo kot eno in košarka je na vsakem vogalu tema številka ena. Naslednje aplikacije nam bodo pomagale, da bomo na tekočem z njo in morda na koš vrgli tudi sami, bodisi virtualno bodisi zares.
Začenja se novo šolsko leto, polno najrazličnejših učnih aktivnosti in dogodkov, ki jim je najlažje slediti s starim dobrim urnikom. Papirnato različico priljubljenega šolskega pripomočka učinkovito nadomestijo digitalne alternative v podobi naslednjih aplikacij za telefone z operacijskim sistemom Android.
Domači tiskalnik sodi že skorajda bolj med belo tehniko kot pa med računalniške naprave. Vsaj glede na to, da ga večina uporabnikov zamenja šele takrat, ko prejšnji odpove. Toda – katerega potem kupiti?
Hiše na kolesih so med Slovenci vedno bolj priljubljene. Registriranih imamo skoraj osem tisoč avtodomov, močni smo tako v proizvodnji kot predelavi. Ker so cene novih avtodomov astronomske, hiše na kolesih večinoma najemamo. Najem je posebej priporočljiv za začetniki, ki jim bodo prišle prav tudi naslednje aplikacije za mobilne naprave z operacijskim sistemom Android.
Pred 30 leti so si pri podjetju IBM zamislili telefon z zaslonom, občutljivim na dotik, ki bi lahko prejemal in pošiljal elektronsko pošto, imel vgrajen koledar, seznam stikov in opravil. Zamisel so udejanjili leta 1994 in svetu predstavili Simon Personal Communicator (SPC). Telefon ni bil okreten in privlačen, a zaradi naštetih zmožnosti, ki so bile dovolj drugačne in napredne, velja za prvi pametni telefon na svetu.
V zadnjih dveh desetletjih smo se tako navadili na globalne navigacijske sisteme, zlasti na ameriški GPS, da se malokdaj vprašamo, kakšen bi bil svet brez njega. A GPS ni samoumeven, temveč obstaja zaradi drage in občutljive infrastrukture v vesolju in na Zemlji, ki jo lahko lokalno zmoti že nekaj sto evrov draga oprema, globalno pa kakšna raketa. V kakšno resničnost bi se zbudili brez GPS?
V nekaj tednih po razglasitvi pandemije marca 2020 so se v večini sveta zaprle šole. Ker je bilo treba šolajočim se zagotoviti pravico do izobraževanja, se je s hitrim odzivom poučevanje v celoti preselilo na splet. Tako se je v prvih šestih mesecih pandemije po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) močno povečal čas, ki so ga otroci po svetu preživeli v izobraževalnih aplikacijah, in sicer kar za 90 odstotkov.
Večina uporabnikov tehnologij in storitev informacijske družbe se po njih premika prek uporabniških vmesnikov. Gumbi, ikone, miškini kazalci, mesto za dotik s prstom – vmesniki na različne načine predvidevajo naše spletno obnašanje, oblikovalci pa nam poskušajo omogočiti čim prijetnejšo uporabniško izkušnjo.
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Pretočnih storitev je v Sloveniji iz dneva v dan več in izbira vsebine, ki se bo zvečer predvajala na družinskem televizorju, je toliko težja. Hkrati je ob vsem tem prenajedanju s serijami težko slediti, kaj smo si ogledali, kje smo ostali in navsezadnje, koliko časa smo zapravili.
Le kdo si ne bi želel tehnologije, ki ob vprašanju »kaj« dostavi še odgovor na vprašanje »zakaj«.
Če podjetja ne bodo znala pravočasno ugotoviti, kaj potrebuje trg oziroma potrošnik, bodo prej ali slej ostala praznih rok. Analitika je torej še kako pomembna.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih