Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Podjetja danes ne iščejo več zgolj platforme za sestanke, temveč inteligentna okolja, ki zmanjšujejo trenja pri delu, avtomatizirajo administrativna opravila in krepijo človeško povezanost v digitalnem prostoru.
V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.
Evropska komisija je predstavila končno različico aplikacije za preverjanje starosti na internetu, ki sta jo poldrugo leto razvijala nemški in švedski partner. Izkazalo se je, da ima več lukenj kot švicarski sir, polno ranljivosti in malomarno obravnavo osebnih podatkov, nekatere funkcionalnosti pa sploh še niso implementirane. Komisija je morala stopiti korak nazaj, mi pa se vprašajmo, kateri problem sploh rešuje.
Nedavno so na Kitajskem priredili tekmovanje v teku na polmaratonsko razdaljo, ki so se ga lahko udeležili tudi humanoidni roboti. Zmagovalni robot podjetja Honor je za 21 km dolgo pot potreboval nekaj več kot 50 minut, kar je precej manj, kot zmorejo najboljši človeški tekači. Ta dosežek je še posebej impresiven, če ga primerjamo z lanskim, ko je zmagovalni robot za enako razdaljo potreboval več kot dve uri in pol. Še bolj pa dejstvo, da se je večina lanskih robotov dobesedno opotekala po progi.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. Pavel Reberc, EIUS, ustanovitelj in direktor
V dobi pametnih naprav je fizično preverjanje loto listkov na prodajnih mestih postalo preteklost. Uporabniki telefonov z operacijskim sistemom Android lahko z nekaj dotiki zaslona dostopamo do tujih jackpotov ali preprosto skeniramo svoj lokalni listek ob jutranji kavi. Spodaj predstavljamo podrobnejši pregled najboljših rešitev, ki združujejo varnost, statistiko in udobje.
Blackout Mode Blackout Mode s popolnim prekritjem zaslona in z blokiranjem obvestil omogoča nemoteno snemanje videoposnetkov ali diskretno uporabo naprave v temnih prostorih.
Računalništvo v oblaku ni več le tehnična podpora poslovanju, ampak je postalo hrbtenica sodobne družbe, gospodarstva in države. Evropska unija je z obsežnimi zakonodajnimi paketi in s finančnimi spodbudami jasno pokazala, da ne želi postati »digitalna kolonija« tujih velesil.
Pisarne se spreminjajo. Delo se spreminja. In prav tako poslovna komunikacija. Stari model, ki je temeljil na strojni opremi in fizični lokaciji, je zamenjala paradigma komunikacij kot storitve (UCaaS), kjer vrednosti ne določata več stabilnost linije in kakovost klica, temveč pretok podatkov in kontekstualna inteligenca. Stacionarni telefon in drag sistem PBX v podjetju sta le še bled spomin na preteklo stoletje. Današnje poslovno okolje opredeljujejo hibridno delo, hitrost in brezhibna digitalna interakcija. Vse našteto pa zahteva komunikacijsko infrastrukturo, ki je prilagodljiva, varna in predvsem globoko integrirana v poslovanje.
Kljub precejšnjemu političnemu odporu in dovršeni zasnovi odprtega medmrežja, ki so ga sredi 80. let sprejele evropske države, je najširšo svetovno podporo postopno pridobil drugačen, ameriški model medmrežja Internet. V evropski medmrežni infrastrukturi se je po burnem obdobju merjenja in mešanja medmrežnih pristopov dokončno utrdil v prvi polovici 90. let.
Če spremljate članke in podkaste o ljudeh, ki hodijo na zmenke z umetno inteligenco, ste mogoče opazili vzorec. Med avtorji je veliko žensk.
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
V svetu, kjer so majhne naprave za sledenje dostopne vsakomur, skrb za zasebnost ni več le stvar paranoje, temveč osnovna digitalna higiena. Čeprav so sledilniki, kot je AirTag, namenjeni iskanju izgubljenih stvari, se lahko hitro spremenijo v orodja za nezaželeno zalezovanje. Na srečo iphone ponuja več plasti zaščite, od vgrajenih sistemskih funkcij do specializiranih orodij, ki v okolju poiščejo vse, kar oddaja bluetooth signal.
Key Launcher Key Launcher prinaša nostalgijo tipkovnic T9 z izvirnim preobratom. Zaganjalnik za dostop do aplikacij in vsebin uporablja logiko predvidevanja s starih mobilnih telefonov.
Ste že kdaj prešteli vse daljinske upravljalnike, ki jih imate doma? Prvi za televizor, drugi za škatlico ponudnika televizijskih programov, tretji za zvočno napravo, četrti za LED-diode, peti za kalorifer, šesti za klimo ... Verjamem, da jih marsikdo najde še več.
Pred desetletjem sem kot sveži diplomiranec dobil delo sestavljavca odgovorov na spletni strani z vprašanji, kako kaj popraviti ali postoriti. Ena prvih takšnih nalog je tako bila dopolniti članek o tem, kako posvetliti temne ustnice. Med prvimi stavki, za katere sem dobil plačilo, je bil tudi »Preizkusite svetlejše barve šminke, na primer marelično ali koralno.«
Tehnološka podjetja že od nekdaj lajšajo vsakdan sleherniku, vendar jih ne vedno vodi altruizem, zato v preteklosti najdemo številne primere, ko so želela kupca žejnega peljati čez vodo. Včasih je njihovo ravnanje prizadelo vse, spet drugič le najbolj naivne med nami. Poglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih primerov.
Foto: Jan Dolar, Dolar Media
Še pred nekaj leti smo o podatkih govorili kot o novi nafti. Danes se zdi ta prispodoba zastarela. Podatki so postali ustreznica električne energije v modernem podjetju – nevidna, a nujna infrastruktura, ki poganja vsak proces, od avtomatiziranega skladišča do personalizirane uporabniške izkušnje. Sočasno podatkovna analitika ni več zgolj tehnološka prednost, temveč higienski minimum za preživetje na trgu.
Če so informatiki prejšnje desetletje preživeli v evforičnem (i)zbiranju vsega, kar se je dalo digitalizirati, je danes na vrsti streznitev. Podjetja se soočajo s spoznanjem, da več podatkov ne pomeni nujno več modrosti, posla, zaslužka, dobička … Mnoga podjetja, tudi slovenska, še vedno trpijo za sindromom kopičenja podatkov. Shranjujejo se petabajti informacij v upanju, da bo neki čudežni algoritem nekega dne iz njih iztisnil vrednost.
Zgodovina pice sega v 10. stoletje v Neapelj, od koder se je ta preprosta, a genialna jed razširila po vsem svetu. Danes pica ni več le hrana, temveč globalni fenomen; njen svetovni trg presega vrednost 180 milijard evrov. Tehnologija je ta razvoj še pospešila, saj so mobilne aplikacije postale ključni most med lačnimi uporabniki in njihovo najljubšo hrano.
Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!
V zgolj dveh desetletjih je poslovno obveščanje (angl. Business Intelligence – BI) prešlo pot od ekskluzivne domene finančnih analitikov in vrhnjega menedžmenta do osnovnega orodja za preživetje v sodobnem poslovnem okolju. Preobrazba kazalnikov in poročil prinaša nekaj povsem drugega: dinamičen, proaktiven in nepogrešljiv del poslovne DNK.
Videokonferenčni sistemi niso več le orodje za prenos slike in zvoka, temveč inteligentna okolja, ki spodbujajo produktivnost. Ključ do uspeha za podjetja ni v nakupu najdražje opreme, temveč v izbiri sistemov, ki so prilagodljivi, varni in človeku prijazni.
Po uspešnem zagonu različnih paketnih računalniških omrežij v Evropi in ZDA so raziskovalci v drugi polovici 70. let vedno več pozornosti namenjali njihovi vsestranski medsebojni povezljivosti. Danes je najbolj znan in splošno razširjen ameriški medmrežni model, pred tem pa so pri nas veliko upali tudi na drugačen, odprti oziroma evropski medmrežni model.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Desetletja trajajoča tekma za višje frekvence osveževanja slike na zaslonu, ki nam je prinesla boljšo in očem prijaznejšo sliko, je spremenila smer. Zasloni so danes že dovolj dobri, morda celo predobri. V nekaterih primerih je koristneje sliko osvežiti manjkrat, da privarčujemo nekaj energije in iz telefona ali prenosnega računalnika iztisnemo še kakšno uro ali dve avtonomije. Pametne ure so ta nauk usvojile v prejšnjem desetletju, telefoni v tem, prenosni računalniki pa letos.
Tranzistorska elektronika je temelj današnjega računalništva, toda specifične računske zahteve nevronskih mrež, na katerih slonijo strojno učeni algoritmi, ponujajo možnost za bistven odmik v strojnem načinu procesiranja: uporabo svetlobe namesto elektrike.
Severnokorejski režim že več kot desetletje devize zbira tudi s hekerskimi in z izsiljevalskimi napadi, kjer so kriptovalute najpripravnejši plen. Precej manj izpostavljeno pa je tiho in marljivo delo severnokorejskih zaposlenih na daljavo, ki pod različnimi pretvezami delajo za ameriška podjetja in v svojo državo na skrivaj pošiljajo milijone dolarjev. Več sto podjetij ima med zaposlenimi severnokorejske operativce, ne da bi to sploh vedela.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
