Intervju Gorazd Božič, SI-CERT
Slovenski angeli varuhi
Slovenski angeli varuhi
Beli klobuk
Sodobna logistika ni zgolj niz tehničnih inženirskih izzivov, temveč umetnost usklajevanja tokov, prostorov, ljudi in časa, kjer vsak element – od načrtovanja poti do upravljanja zalog – zahteva ustvarjalno vizijo, dobro strategijo in še boljšo izvedbo. Logisti uporabljajo podatkovne modele kot čopiče, orodja IoT in umetno inteligenco kot barvno paleto, medtem ko digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija tvorijo platno, na katerem nastaja brezhibna simfonija premikanja dobrin. Preveč pesniško? Prav. A to ne spremeni dejstva, da je sodobna logistika umetnost.
Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.
V zadnjih mesecih se več govori o skrivnostnih elementih z nenavadnimi imeni, brez katerih ne bi bilo modernih elektronskih čudes. Gadolinij, prazeodim, lutecij in ostali so druščina elementov, za katere obstaja lepo, a nekoliko starinsko poimenovanje: prvine redkih zemelj. Potrebujemo jih malo, a brez njih ne gre. Praktično vso svetovno proizvodnjo obvladuje Kitajska, ki se te moči zaveda. Ostali svet zato mrzlično išče svoje zaloge.
Najbolj ozaveščenim uporabnikom IT je prekipelo, ko so vodje največjih tehnoloških podjetij čez noč obrnili ploščo, začeli vleči poslovne poteze, ki godijo aktualnemu predsedniku ZDA, in s tem pokazali, da jim je bistveno manj mar za svoje uporabnike in stranke kot za dobiček. Na udaru so vsa podjetja iz velike tehnološke peterice – Alphabet (Google), Meta (Facebook), Amazon, Microsoft in Apple. Pobuda močno spominja na v zadnjih letih večkrat začete bojkote proti Facebooku, ki so odmevali v javnosti in imeli mnoge podpornike, rezultat vseh pa je bil, vsaj s poslovnega vidika, zanemarljiv.
Evropa si v zadnjem času močno prizadeva, da bi vzpostavila lastno digitalno infrastrukturo, predvsem pa svoje informacijske storitve, tako za podjetja kot potrošnike. Ta hip ponudba povsem evropskih storitev ni velika, obenem pa je še je razdrobljena in malo poznana, predvsem zunaj izvorne države. Zaradi novih svetovnih političnih razmer in predvsem razpoloženja Evropejcev pa se to utegne spremeniti, zato je dobro vedeti, kaj je na voljo. Nenazadnje nekaj od tega tudi že uporabljamo, pa se niti ne zavedamo, da je evropsko.
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Implementacija sodobnih tehnologij v skladišča prinaša številne prednosti, kot so izboljšana učinkovitost, natančnost, varnost in prilagodljivost.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Ponavadi poreklo aplikacije pri njeni izbiri ni najvažnejša reč in tudi pri igričarskem servisu GOG večina ne pomisli, da za njim stojijo Poljaki iz družbe CD Projekt, se pravi tisti, ki so napravili igre Witcher. Na GOG nas je večina pred časom preprosto naletela zaradi njegovega prvotnega namena: ohranjanja in distribuiranja starejših iger. Od tod izvira tudi ime, saj se je zadeva sprva imenovala Good Old Games. Do danes je projekt prerasel v samosvojo spletno igričarsko trgovino, na kateri je mogoče najti tudi modernejše naslove, a starejše igre ostajajo pomemben segment, tudi skozi iniciative, kot je Preservation Program, ki jih aktivno ohranja. Drugi pomemben podatek je, da so vse igre na GOG brez DRM, se pravi programskih zaščit pred kopiranjem, ki gredo dostikrat tako v skrajnosti, da ogrožajo uporabnikovo zasebnost. Storitev pozna samostojno aplikacijo, GOG Galaxy, toda za prvo silo se tudi spletna povsem dobro obnese, ker starejše igre tako in tako ne potrebujejo posodabljanja. Sam za aktualne igre tako večji del uporabljam Steam in EGS, medtem ko imam na GOG prek 700 tistih naslovov, s katerimi sem »rasel gor«. Takšnega spiska ni težko oblikovati, ker so kot drugod tudi na tej platformi stalna znižanja in akcije, tako da stare Mortal Kombate in Falloute pridobimo za evro ali dva.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Smrčanje je zoprna zadeva tako za izvajalca kot sprejemalca. Ni malo partnerjev (običajno partneric), ki se nad svojimi dragimi pritožujejo, da ponoči glasno smrčijo. Smrčanje pa ni vedno le moteča navada, temveč lahko kaže na resno zdravstveno težavo, kot je spalna apneja. Ta lahko negativno vpliva na zdravje srca, raven energije in splošno kakovost življenja. Na srečo je danes na voljo več aplikacij, ki nam pomagajo spremljati spalno vedenje, zaznati težave in pravočasno ukrepati.
Danes uporabljamo spletne iskalnike za najrazličnejše namene – z njimi iščemo kuharske recepte, načrtujemo počitnice ali preurejamo hišo. Pametni telefoni so iskanje informacij še poenostavili, saj imamo dostop do spleta skoraj ves čas. Med iskalniki že dolga leta prevladuje Google, ki obvladuje 90 odstotkov svetovnega trga. Kljub tej prevladi pa obstaja veliko uporabnih orodij in alternativnih iskalnikov, ki si prizadevajo poenostaviti iskanje po spletu in ponuditi več zasebnosti.
Launcher X Program omogoča hiter dostop do aplikacij, bližnjic in spletnih strani prek prilagodljivih pripomočkov z lastnimi ikonami, s prosojnostjo ter z obliko časa in datuma.
BlurWall BlurWall je program za samostojno izdelavo zamegljenih ozadij s poljubne slike na dežurnem telefonu.
Digitalna preobrazba transporta ni zgolj nadgradnja obstoječih sistemov z novimi tehnologijami, temveč celovita sprememba paradigme mobilnosti, kjer se podatki, povezljivost in avtomatizacija prepletajo v inteligentne, trajnostne in uporabniku prilagojene rešitve.
RTV Slovenija svoje oddaje podnaslavlja že 20 let, v zadnjih dveh letih pa so uvedli še samodejno podnaslavljanje za praktično vso produkcijo. V začetku leta je samodejno podnaslavljanje oddaj slovenskih televizij omogočil tudi Telekom Slovenije, za zdaj le v načinu »ogled nazaj«. Podnapisi niso več redkost ali luksuz, temveč bodo kmalu na voljo za vse programe in oddaje – tudi tuje, ki se bodo sproti prevajale v slovenščino.
Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da vam je v glavi še dneve odmevala pesem, ki ste jo slišali na radiu. Kaj pa, če nam v glavi »odmeva« računalniška igra in vpliva na naš zaznavanje sveta?
Sredi aprila je odjeknila novica, da je bilo spletišče 4chan, alfa in omega spletne (ne)korektnosti in anonimnosti, tarča hekerskega napada. Nekateri mediji so ga praktično že pokopali, napisali več epitafov in objokovali izgubo bolj ali manj (ne)koristnih podatkov, a se je po dobrih dveh tednih odsotnosti vrnilo k življenju, najprej s preprostim besedilom »Testing testing 1 2 3«.
Politika in tehnologija sicer na prvi pogled nista ravno istorodna fenomena, saj politika večinoma temelji na bolj ali manj uspešnih družbenih dogovorih in razmerjih, ki jih ustvarjajo posamezniki in skupnosti z vsemi svojimi slabostmi, strahovi in iracionalnimi dodatki, medtem ko naj bi tehnologija sledila nekemu vsaj na prvi pogled bolj racionalnemu razvoju znanosti. V praksi ta ločnica ni tako trdna, saj je bila znanost (in s tem tudi tehnologija) vedno tudi talka centrov moči, ki so jo usmerjali, podpirali oziroma sploh omogočali. No, ne glede na vzgibe in mehanizme so sodobne tehnologije postale sestavni del življenja po vsem svetu, še posebej v času, ko se je mantra razvoja imenovala globalizacija in ko se je ves način ustvarjanja, razvoja, produkcije in distribucije tehnologij zlil v kompleksno globalno omrežje. A z nastopom nove ameriške administracije je ta trend očitno minil.
Že pred leti sem se začel igrati z gostovanjem lastnih storitev na (zdaj že treh) domačih strežnikih. Letos pa sem se zaradi politične situacije v ZDA lotil še migracije drugih storitev.
Adobe je kralj, pravijo. Bi se dalo preživeti brez njega?
Ameriškim tehnološkim velikanom se je dandanes nemogoče izogniti: če uporabljamo pametni telefon, je ta Applov ali Googlov, osebni računalnik pa Microsoftov ali Applov (s častno omembo Linuxa, ki ga uporabljam sam, ampak je v našem delu sveta po uporabi šele na res daljnem tretjem mestu). »Družimo« se na ameriškem Facebooku ali (mlajši) na za zdaj še kitajskem Tiktoku, pogovarjamo prek Facebookovega Whatsappa, igre igramo na Steamu ... Pogosto pa alternativne rešitve, tudi če so te odprtokodne, spoštujejo zasebnost ali pa imajo korporativni domicil v kateri izmed nam bližnjih držav, domujejo v Amazonovem ali Microsoftovem oblaku. Popoln odklop od sistema je v praksi zato nemogoč.
V svetu, ki diha v ritmu električnih impulzov, so podatkovni centri postali svetišča sodobne družbe. V njih ni molitev, temveč transakcije. Ni poslikanih stekel, temveč svetlobni podpis notranjosti krojijo LED-sijalke. V njih se ne časti bogov, temveč informacije. In kljub tej navidezni veličini, kljub milijardam (podatkov in evrov), ki tečejo skozi njihove optične žile, nekaj »ne štima«. Nekaj temeljnega, tihega, a nezanemarljivega. Kaj je torej danes narobe s podatkovnimi centri?
Pred dobrima dvema desetletjema je Microsoft začel razvijati izdelek, ki je zaznamoval eno najpomembnejših in najbolj kontroverznih obdobij v zgodovini računalniške industrije – operacijski sistem Windows Longhorn, kasneje znan kot Windows Vista. Sprva je bil zamišljen kot manjša nadgradnja zelo priljubljenega sistema Windows XP, nato pa je Longhorn hitro prerasel v veliko bolj ambiciozen projekt.
S pametnimi telefoni so med nas prišle mobilne aplikacije, ki so poskrbele za zabavo v slehernem trenutku vsakdanjika. Igrali smo kače, pokali mehurčke, jezili ptice in še kaj. In vsi v okolici so nas z občudovanjem opazovali. Danes, ko ponudba mobilne zabave še nikoli ni bila tako bogata, se nam (pre)večkrat stoži po preprostosti teh zgodnjih izdelkov. Oglejmo si, kateri izmed njih so »preživeli« v kakršnikoli obliki, izvirniku ali alternativi.
V današnjem digitalnem svetu obstajajo aplikacije, ki počnejo marsikaj. Med drugim nam pomagajo umivati zobe. Nekatere so ustvarjene za otroke, da ščetkanje postane igra, druge pa nudijo odraslim koristne opomnike, nasvete in celo spremljanje napredka pri osebni ustni higieni.
Mikroračunalniki IBM PC so stanje prevetrili še bolj temeljito kot hišni mikroračunalniki pred njimi. Njihove zmogljivosti so lahko zadovoljile precej širši krog poslovnih, zasebnih in celo zahtevnejših profesionalnih uporabnikov. Prve naprave te vrste so k nam uvozili leta 1985, kmalu za tem pa so naprave združljive s peceji ponudili tudi domači proizvajalci.
Preizkusili smo novo orodje za generativno ustvarjanje videoposnetkov z umetno inteligenco, ki ga je izdal OpenAI. Po velikem uspehu ChatGPT in pred tem DALL-E so bila pričakovanja do Sore velika. V veliki meri jih je izpolnila, a kot ostala orodja tudi ta zahteva dobršno mero znanja in prakse.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih