Domači računalniki s stalno internetno povezavo so običajno lahke tarče hekerjev. Kako zaščitimo njihovo vgrajeno programsko opremo, operacijski sistem in aplikacije? Na kaj moramo paziti pri nastavitvah kabelskega modema in delu z računalnikom?
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
Uporabniki pametnih telefonov brez logotipa ugriznjenega jabolka že od nekdaj nejeverno poslušamo lastnike Applovih naprav in se čudimo mukam, ki jih trpijo med nalaganjem glasbe na ljubega pametnjakoviča. Vzrok za njihove težave je zgolj eden, sliši pa na ime iTunes. V Cupertinu so zloglasni program v zadnjih letih sicer izboljšali, a preprostost še vedno ni beseda, ki bi jo Applov skupek kode poznal.
Danes je vse digitalno. Minili so časi otipljivih dobrin, domačih zbirk plošč, knjižnic v dnevni sobi, ljubiteljskih videotek ter zaprašenih igričarskih brlogov s preigrano plastiko. Medtem ko smo nadpovprečni ljubitelji glasbe, knjig, filmov in iger veseli, da imamo končno urejene in širne prostore, so prijatelji žalostni, ker niso deležni dobrot, ki jih ponujajo naše digitalne zbirke. Da bi jim ustregli, se naučimo, kako se ničle in enice najrazličnejših porekel lahko posojajo.
Hollywoodski scenarij, po katerem hekerji prevzamejo nadzor nad vozilom v salonu in se iz njega zapodijo na ulico, je resda malo verjeten, a informacijska varnost vse bolj digitaliziranih vozil je na resni preizkušnji – ki je pogosto ne prestane.
V pametni telefon vgrajena programska oprema proizvajalca je pogosto precej omejujoča in ne dovoljuje poljubnih načinov uporabe njegovih funkcionalnosti. Ga lahko odklenemo? Je to legalno? Se izplača?
Slovenci filme, serije in glasbo že dolgo uživamo predvsem digitalno. Resda smo spočetka to počeli v sivem območju, ki mu v tujini radi rečejo piratstvo, a smo se s hitro posvojitvijo plačljivih pretočnih storitev v zadnjem času odkupili ter dokazali našo pravo usmerjenost. Vedno smo bili za zabavo pripravljeni plačati pošteno ceno, vendar možnosti v preteklosti nismo imeli. Žal nam tudi pretočne storitve danes niso vse na voljo. Kljub temu se tokrat ne pustimo speljati na kriva pota, temveč se zatečemo k iznajdljivosti.
Ko menimo, da smo naredili vse, da bi hekerjem preprečili vdor v lastno intranetno omrežje, je pametno to tudi preizkusiti. Kako testiramo? Katero programsko opremo uporabljamo? Lahko testiranje naročimo?
Z razvojem družabnih omrežij so na internet priplavala skladišča osebnih podatkov, kot jih še ni bilo. Z vsemi podrobnostmi naših življenj prostovoljno napolnjeni profili so mikavna tarča za hekerje, ki v številnih primerih sploh ne potrebujejo posebnega znanja. Še največkrat vpisne podatke uporabniki nevede izdajo sami.
Niso vsi hekerji plemeniti aktivisti, ki se zavzemajo za transparentnost in varnost ter vse ranljivosti javijo proizvajalcem in podrobnosti ne razkrivajo svetu, dokler niso popravljene. Niti niso vsi hekerji manijaki, ki želijo onesposobiti jedrske elektrarne in prebirati vojaške skrivnosti na domačih računalniki. Nekateri so zgolj oportunisti, ki odkrivajo in prodajajo varnostne ranljivosti, ki jih različne organizacije, države in kriminalno podzemlje bogato odkupujejo.
