V tokratni številki smo pod drobnogled vzeli sodobno bančništvo in zavarovalništvo. Gre za področji, s katerima imamo opravka skoraj vsak dan, vsekakor pa večkrat letno, v praksi pa se zdi, da stvari tečejo skorajda na avtopilotu. Predvsem zahvaljujoč tehnologiji, naj dodam.
Neki uporabnik Reddita je nedavno zapisal, da obupano potrebuje pomoč; približno mesec dni so ga s telefonskimi klici zasipali neznanci, ki so želeli govoriti z odvetnikom, oblikovalcem, s ključavničarjem … Klicatelje naj bi napačno usmerila Googlova generativna UI.
One Hand Control Aplikacija, ki robove zaslona spremeni v območja za kretnje po meri in omogoča lažje upravljanje telefona z eno roko.
Oktobra 2024 je orkan Helene opustošil jugovzhod Združenih držav Amerike. Kongresnica Marjorie Taylor Greene iz Georgie je odgovornost prevalila na abstraktnega krivca: »Da, vreme lahko nadzorujejo,« je zapisala na omrežju X. »Smešni so tisti, ki trdijo in lažejo, da to ni mogoče.« Ni pojasnila, kdo naj bi bili 'tisti', a morda je bilo tako še bolje.
Zdaj je nenavaden čas za pesimiste, ki prerokujejo pogubo zaradi umetne inteligence (UI). Povedano preprosto, ta majhna, a vplivna skupnost raziskovalcev, znanstvenikov in političnih strokovnjakov verjame, da bi UI lahko postala tako dobra, da bi bila za človeštvo slaba – zelo, zelo slaba.
Prevladuje prepričanje, da ljudje samo zaradi potrjenih dejstev ne spremenijo mnenja. Morda to še najbolj velja za teorije zarote: mnogi verjamejo, da privržencev zarot ni mogoče pregovoriti, da bi opustili svoja prepričanja.
Največja težava tehnoloških teorij zarote ni, da so vse izmišljene, ampak v tem, da nekatere nastanejo na pogorišču resničnih zlorab. Če bi bila zgodovina tehnologije ena sama zgodba o preglednosti, poštenju in spoštovanju uporabnikov, bi bilo precej lažje zamahniti z roko. Toda ni. V njej so tajni programi, skrite oznake, prelomljene obljube, varnostne luknje, prisluškovanja, podatkovni posredniki, zlorabljene aplikacije, okuženi telefoni in naprave, ki so počele več, kot je pisalo na škatli.
Denar je bil vedno več kot le plačilno sredstvo. Je občutek svobode, možnost izbire, dokaz dela, rezerva za slabe čase in včasih zadnja zasebna stvar, ki jo imamo v žepu. Kovanec ali bankovec ne sprašuje, kdo smo, zakaj plačujemo ali ima transakcija dovoljeno oznako. Preprosto zamenja lastnika. Torej ni presenetljivo, da se ob vsaki napovedi digitalnega denarja pojavi tudi strah: Kaj pa, če bo denar nekoč mogoče izklopiti?
Pred petimi leti je bil 5G veliko več kot nova generacija mobilnega omrežja. Postal je antena za vse strahove tistega časa. V njem so se združili nezaupanje v državo, odpor do korporacij, nerazumevanje elektromagnetnega sevanja, strah pred novo tehnologijo, pandemična panika in spletni mehanizmi, ki iz vsakega dvoma naredijo dokaz. Danes je težko verjeti, kako hitro se je tehnična tema spremenila v kulturno vojno.
Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Vsak zaprt sistem je nekoliko sumljiv. To ne pomeni, da je nujno nevaren, vseeno pa, da od uporabnika zahteva zaupanje. Ko uporabljamo Windows, iPhone, Android, usmerjevalnik, oblak ali poslovno aplikacijo, večinoma ne vemo, kaj se v ozadju v resnici dogaja. Vidimo okna, ikone, nastavitve in obvestila, ne vidimo pa kode, dogovorov, varnostnih certifikatov, diagnostičnih poti, pravnih zahtevkov in izjem, ki jih sistem morda omogoča. V tej nevidnosti nastane prostor za najbolj trdožive tehnološke teorije zarote.
Skoraj vsak pozna ta prizor. S prijateljem se pogovarjamo o dopustu, novih supergah, kuhinjskem aparatu ali bolezni domačega psa. Telefona se nismo dotaknili, ničesar nismo iskali, nobene aplikacije nismo odprli. Nekaj ur pozneje se na zaslonu pojavi oglas prav za to stvar. Naključje? Težko. Razlaga, ki se ponuja sama od sebe, je preprosta in srhljiva: telefon nas posluša.
Le dan po predavanju Richarda Hofstadterja o paranoičnem slogu v ameriški politiki je bil umorjen John F. Kennedy – dogodek, ki je teorije zarote potisnil iz obrobja v središče javne domišljije.
Teorije zarote niso nove. Spreminjajo se njihovi junaki, sovražniki, tehnologije in kanali širjenja, osnovni vzorec pa ostaja presenetljivo trdoživ. Vedno obstaja dogodek, ki je prevelik, preveč boleč ali preveč kaotičen, da bi ga sprejeli kot posledico napak, interesov, nesposobnosti, naključij in običajne človeške zmede. Zato se pojavi privlačnejša razlaga: nekdo je to načrtoval. Nekdo vleče niti. Nekdo ve, kaj se v resnici dogaja.
Podjetja danes ne iščejo več zgolj platforme za sestanke, temveč inteligentna okolja, ki zmanjšujejo trenja pri delu, avtomatizirajo administrativna opravila in krepijo človeško povezanost v digitalnem prostoru.
V ostrem, ledenem finskem vetru, s temperaturami krepko pod lediščem, ko nihče ne želi zapustiti topline svojega doma, kuhanje pa je zadnja stvar, ki bi se je lotil po napornem delovnem dnevu, se je rodila ideja, da bi lahko vsakdo z nekaj kliki naročil hrano iz svoje najljubše lokalne restavracije, ki prej nikoli ni ponujala dostave, in jo prejel pravočasno, vročo in z nasmehom. To je zgodba o podjetju Wolt.
Evropska komisija je predstavila končno različico aplikacije za preverjanje starosti na internetu, ki sta jo poldrugo leto razvijala nemški in švedski partner. Izkazalo se je, da ima več lukenj kot švicarski sir, polno ranljivosti in malomarno obravnavo osebnih podatkov, nekatere funkcionalnosti pa sploh še niso implementirane. Komisija je morala stopiti korak nazaj, mi pa se vprašajmo, kateri problem sploh rešuje.
Nedavno so na Kitajskem priredili tekmovanje v teku na polmaratonsko razdaljo, ki so se ga lahko udeležili tudi humanoidni roboti. Zmagovalni robot podjetja Honor je za 21 km dolgo pot potreboval nekaj več kot 50 minut, kar je precej manj, kot zmorejo najboljši človeški tekači. Ta dosežek je še posebej impresiven, če ga primerjamo z lanskim, ko je zmagovalni robot za enako razdaljo potreboval več kot dve uri in pol. Še bolj pa dejstvo, da se je večina lanskih robotov dobesedno opotekala po progi.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. Pavel Reberc, EIUS, ustanovitelj in direktor
V dobi pametnih naprav je fizično preverjanje loto listkov na prodajnih mestih postalo preteklost. Uporabniki telefonov z operacijskim sistemom Android lahko z nekaj dotiki zaslona dostopamo do tujih jackpotov ali preprosto skeniramo svoj lokalni listek ob jutranji kavi. Spodaj predstavljamo podrobnejši pregled najboljših rešitev, ki združujejo varnost, statistiko in udobje.
Blackout Mode Blackout Mode s popolnim prekritjem zaslona in z blokiranjem obvestil omogoča nemoteno snemanje videoposnetkov ali diskretno uporabo naprave v temnih prostorih.
Računalništvo v oblaku ni več le tehnična podpora poslovanju, ampak je postalo hrbtenica sodobne družbe, gospodarstva in države. Evropska unija je z obsežnimi zakonodajnimi paketi in s finančnimi spodbudami jasno pokazala, da ne želi postati »digitalna kolonija« tujih velesil.
Pisarne se spreminjajo. Delo se spreminja. In prav tako poslovna komunikacija. Stari model, ki je temeljil na strojni opremi in fizični lokaciji, je zamenjala paradigma komunikacij kot storitve (UCaaS), kjer vrednosti ne določata več stabilnost linije in kakovost klica, temveč pretok podatkov in kontekstualna inteligenca. Stacionarni telefon in drag sistem PBX v podjetju sta le še bled spomin na preteklo stoletje. Današnje poslovno okolje opredeljujejo hibridno delo, hitrost in brezhibna digitalna interakcija. Vse našteto pa zahteva komunikacijsko infrastrukturo, ki je prilagodljiva, varna in predvsem globoko integrirana v poslovanje.
Kljub precejšnjemu političnemu odporu in dovršeni zasnovi odprtega medmrežja, ki so ga sredi 80. let sprejele evropske države, je najširšo svetovno podporo postopno pridobil drugačen, ameriški model medmrežja Internet. V evropski medmrežni infrastrukturi se je po burnem obdobju merjenja in mešanja medmrežnih pristopov dokončno utrdil v prvi polovici 90. let.
Če spremljate članke in podkaste o ljudeh, ki hodijo na zmenke z umetno inteligenco, ste mogoče opazili vzorec. Med avtorji je veliko žensk.
Orodij za delo z jezikom se kar tare, glavni pomislek pa ni več njihova kakovost, temveč varnost v najširšem pomenu besede. Potrebujemo suverena orodja, ki jih tuji komercialni ponudnik ne more samovoljno izklopiti, ki podatkov ne zbirajo in katerih izvor poznamo. Evropska komisija zaradi večjezičnosti Evrope že desetletja razvija računalniška jezikovna orodja, ki so zadnje desetletje brezplačno dostopna širokemu krogu evropskih uporabnikov.
V svetu, kjer so majhne naprave za sledenje dostopne vsakomur, skrb za zasebnost ni več le stvar paranoje, temveč osnovna digitalna higiena. Čeprav so sledilniki, kot je AirTag, namenjeni iskanju izgubljenih stvari, se lahko hitro spremenijo v orodja za nezaželeno zalezovanje. Na srečo iphone ponuja več plasti zaščite, od vgrajenih sistemskih funkcij do specializiranih orodij, ki v okolju poiščejo vse, kar oddaja bluetooth signal.
Key Launcher Key Launcher prinaša nostalgijo tipkovnic T9 z izvirnim preobratom. Zaganjalnik za dostop do aplikacij in vsebin uporablja logiko predvidevanja s starih mobilnih telefonov.
Ste že kdaj prešteli vse daljinske upravljalnike, ki jih imate doma? Prvi za televizor, drugi za škatlico ponudnika televizijskih programov, tretji za zvočno napravo, četrti za LED-diode, peti za kalorifer, šesti za klimo ... Verjamem, da jih marsikdo najde še več.
Pred desetletjem sem kot sveži diplomiranec dobil delo sestavljavca odgovorov na spletni strani z vprašanji, kako kaj popraviti ali postoriti. Ena prvih takšnih nalog je tako bila dopolniti članek o tem, kako posvetliti temne ustnice. Med prvimi stavki, za katere sem dobil plačilo, je bil tudi »Preizkusite svetlejše barve šminke, na primer marelično ali koralno.«
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
