Še pred nekaj leti smo o podatkih govorili kot o novi nafti. Danes se zdi ta prispodoba zastarela. Podatki so postali ustreznica električne energije v modernem podjetju – nevidna, a nujna infrastruktura, ki poganja vsak proces, od avtomatiziranega skladišča do personalizirane uporabniške izkušnje. Sočasno podatkovna analitika ni več zgolj tehnološka prednost, temveč higienski minimum za preživetje na trgu.
Če so informatiki prejšnje desetletje preživeli v evforičnem (i)zbiranju vsega, kar se je dalo digitalizirati, je danes na vrsti streznitev. Podjetja se soočajo s spoznanjem, da več podatkov ne pomeni nujno več modrosti, posla, zaslužka, dobička … Mnoga podjetja, tudi slovenska, še vedno trpijo za sindromom kopičenja podatkov. Shranjujejo se petabajti informacij v upanju, da bo neki čudežni algoritem nekega dne iz njih iztisnil vrednost.
Zgodovina pice sega v 10. stoletje v Neapelj, od koder se je ta preprosta, a genialna jed razširila po vsem svetu. Danes pica ni več le hrana, temveč globalni fenomen; njen svetovni trg presega vrednost 180 milijard evrov. Tehnologija je ta razvoj še pospešila, saj so mobilne aplikacije postale ključni most med lačnimi uporabniki in njihovo najljubšo hrano.
Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!
V zgolj dveh desetletjih je poslovno obveščanje (angl. Business Intelligence – BI) prešlo pot od ekskluzivne domene finančnih analitikov in vrhnjega menedžmenta do osnovnega orodja za preživetje v sodobnem poslovnem okolju. Preobrazba kazalnikov in poročil prinaša nekaj povsem drugega: dinamičen, proaktiven in nepogrešljiv del poslovne DNK.
Videokonferenčni sistemi niso več le orodje za prenos slike in zvoka, temveč inteligentna okolja, ki spodbujajo produktivnost. Ključ do uspeha za podjetja ni v nakupu najdražje opreme, temveč v izbiri sistemov, ki so prilagodljivi, varni in človeku prijazni.
Po uspešnem zagonu različnih paketnih računalniških omrežij v Evropi in ZDA so raziskovalci v drugi polovici 70. let vedno več pozornosti namenjali njihovi vsestranski medsebojni povezljivosti. Danes je najbolj znan in splošno razširjen ameriški medmrežni model, pred tem pa so pri nas veliko upali tudi na drugačen, odprti oziroma evropski medmrežni model.
Proxmox Virtual Environment (pogosto le Proxmox ali PVE) je trenutno ena najbolj priljubljenih odprtokodnih platform za virtualizacijo na svetu. Po Broadcomovem prevzemu VMwara in drastičnem dvigu cen so sistemski administratorji manjših podjetij začeli iskati nove rešitve. Najboljšo so našli v naši soseščini.
Desetletja trajajoča tekma za višje frekvence osveževanja slike na zaslonu, ki nam je prinesla boljšo in očem prijaznejšo sliko, je spremenila smer. Zasloni so danes že dovolj dobri, morda celo predobri. V nekaterih primerih je koristneje sliko osvežiti manjkrat, da privarčujemo nekaj energije in iz telefona ali prenosnega računalnika iztisnemo še kakšno uro ali dve avtonomije. Pametne ure so ta nauk usvojile v prejšnjem desetletju, telefoni v tem, prenosni računalniki pa letos.
Tranzistorska elektronika je temelj današnjega računalništva, toda specifične računske zahteve nevronskih mrež, na katerih slonijo strojno učeni algoritmi, ponujajo možnost za bistven odmik v strojnem načinu procesiranja: uporabo svetlobe namesto elektrike.
Severnokorejski režim že več kot desetletje devize zbira tudi s hekerskimi in z izsiljevalskimi napadi, kjer so kriptovalute najpripravnejši plen. Precej manj izpostavljeno pa je tiho in marljivo delo severnokorejskih zaposlenih na daljavo, ki pod različnimi pretvezami delajo za ameriška podjetja in v svojo državo na skrivaj pošiljajo milijone dolarjev. Več sto podjetij ima med zaposlenimi severnokorejske operativce, ne da bi to sploh vedela.
Tiktok je zadnje leto na tnalu kot aplikacija, prek katere naj bi kitajski akterji spremljali uporabnike po vsem svetu in udejanjali svoje interese. V ZDA je nadzor nad njim prevzel domač konzorcij, v Evropi imajo Kitajci svojo podružnico, a to ni vplivalo na zbiranje podatkov. Podobno kot pri drugih platformah je njegov glavni poslovni model monetizacija pozornosti uporabnikov in njihovih podatkov, zato si prizadeva o nas izvedeti vse, kar je mogoče. Četudi Tiktoka nikoli nismo uporabljali ...
V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema.
Računalniki, telefoni in tablice so že dolgo predstavljeni kot naprave, ki jih je mogoče nenehno izboljševati. Vedno naj bi obstajal še en program, še eno orodje, še en klik, s katerim bo naprava hitrejša, čistejša, varnejša in bolj odzivna. Prav na tej obljubi je zrasla cela industrija programske opreme, ki ne prodaja nujno učinka, temveč predvsem občutek nadzora. Uporabniku ponuja pomiritev: nekaj je narobe, a brez skrbi, tukaj je rešitev.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva. dr. Matej Guid, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja InstaText. Dr. Matej Guid je slovenski raziskovalec umetne inteligence, podjetnik in soustanovitelj podjetja InstaText, ki razvija orodje za izboljšanje kakovosti besedil v več kot 40 jezikih. Njegova pot združuje akademsko odličnost, podjetništvo in strast do šaha, kjer je kot FIDE mojster ter raziskovalec prispeval k razumevanju odločanja in reševanja problemov.
Telefon iPhone je lahko marsikaj, med drugim tudi zmogljiv diktafon, ki je še bolj priročen od namenske naprave, saj je dobesedno vedno pri roki. Za tovrstno uslužnost potrebujemo ustrezen program, kakršnih na tržnici App Store kar mrgoli.
XClip Aplikacija za upravljanje odložišča omogoča shranjevanje zgodovine vseh kopiranih vsebin in ustvarjanje bližnjic za pogosto uporabljena besedila.
Smart Action Notch Zareza prednje kamere se z aplikacijo Smart Action Notch spremeni v interaktivno središče bližnjic za snemanje zaslona, vklop svetilke, zagon izbrane aplikacije in podobno.
Samogradnja elektronskih naprav je ena izmed tistih veščin, ki se je preprosto ne morete naučiti iz knjig – prej ali slej morate prijeti spajkalnik in začeti.
Začenjamo novo rubriko, ki jo bomo pripravljali skupaj z ustvarjalci podkasta Ogrodja, youtube.com/@ogrodje.
Monitor Svet, posebna številka s prevodi tujih besedil, tudi tokrat prinaša izbor najboljših člankov uglednih tujih revij, med njimi New Scientist, Fast Company, The Atlantic, MIT Technology Review in Inc. Tema številke se posveča vprašanju, kako krhek je pravzaprav internet, od katerega je danes odvisno skoraj vse – od komunikacije in gospodarstva do energetike ter javnih storitev. Če bi zaradi naravne nesreče, vojne, kibernetskega napada ali sončne nevihte prišlo do večjega izpada, bi se sodobna družba lahko zelo hitro znašla v kaosu. Članek spremlja skupino strokovnjakov in prostovoljcev, ki razmišljajo, kako bi bilo mogoče internet v takem scenariju znova zagnati – od lokalnih improviziranih omrežij do preprostih radijskih naprav, ki bi omogočile vsaj osnovno komunikacijo. Njihova prizadevanja razkrivajo, da za popoln zlom interneta morda sploh nimamo jasnega načrta – in da bi ga morali začeti pripravljati, še preden ga zares potrebujemo.
S širjenjem digitalne preobrazbe po vseh panogah so podatkovni centri postali hrbtenica globalnega napredka. So »v naletu«, ki ga poganjajo naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci, oblaku in robnem računalništvu ter neizprosna prizadevanja za hitrost, učinkovitost in trajnost.
Pojav zmogljivejših znanstvenih in osebnih mikroračunalnikov je v 80. letih bistveno spremenil računalniško pokrajino. Prostor zanje so našli na skoraj vsakem delovnem mestu. V želji po tesnejši povezanosti velike množice teh naprav, učinkoviti izmenjavi podatkov med njimi ter skupni uporabi podatkovnih virov in zunanjih naprav so oblikovali novo vrsto hitrih krajevnih omrežij.
»Zapustila sva zračni prostor, lahko počneva, kar nama srce poželi,« mi je s pilotskega sedeža svojega helikopterja znamke Aston Martin rekel Jean-Paul Thorbjornsen. Ko sva preletela predmestja Melbourna, mi je postalo jasno, da je početi, kar mu srce poželi, njegovo življenjsko vodilo.
Typeless Inovativna programska tipkovnica se imenu navkljub ne zanaša na tipkanje, temveč na izjemno natančen prenos govora v besedilo.
Umetna inteligenca v Sloveniji ne sega le v zadnja leta, ko so jo veliki jezikovni modeli in klepetalni roboti postavili v središče javne pozornosti. Domači razvoj poteka že skoraj pol stoletja. Kar danes razumemo kot umetno inteligenco v vsakdanjem življenju, sloni na delu generacij raziskovalcev, ki so v laboratorijih, predavalnicah in razvojnih oddelkih desetletja gradili znanje, pogosto daleč od oči javnosti.
Tehnologija nam je olajšala življenje, vendar ne vsem. Ko banke, trgovine, letališča in država predpostavljajo digitalno pismenost, izključenost postane skoraj neizogibna.
Tradicionalna osredotočenost na centralizirane podatkovne centre se umika distribuirani, inteligentni in avtonomni infrastrukturi. Pravzaprav kar umetna inteligenca postaja nova infrastruktura.
Zadnje desetletje smo bili na področju IT-infrastrukture priča enosmernemu prometu s precej jasnimi cilji in pravili. Podjetja so sledila preprostemu receptu – zmanjšati kompleksnost, pospešiti izvajanje nalog in čim več poslovanja preseliti v oblak. Ta premik jim je prinesel resnično vrednost. Skrajšal je cikle uvajanja novosti, opolnomočil zaposlene in celo zmanjšal trenja, ki so prej upočasnjevala spremembe. Toda računalniški oblak sam po sebi ni odpravil potrebe po fizični infrastrukturi. Vendarle gre za »računalnik nekoga drugega«. Je pa za določen čas odložil trenutek, ko bi morala podjetja o IT-infrastrukturi ponovno razmisliti. Ta trenutek je zdaj tu.
V zadnjih mesecih se zdi, da se je razplamtela nova vesoljska tekma. V njej se namesto držav merijo podjetja, namesto vesoljskih teles pa osvajajo teraflope v orbiti. Več podjetij z xAI na čelu je napovedalo, da je prihodnost računskih centrov za umetno inteligenco v orbiti okoli Zemlje. Mi pa napovedujemo, da se to še lep čas ne bo zgodilo. Vsaj ne v pomembnejši meri.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
