Sodobna orodja CAD in novejše tehnologije, kot je BIM ali generativno oblikovanje, predstavljajo osnovo modernega projektiranja, ki nenehno stremi k skrajševanju časa, nižanju stroškov in zmanjševanju tveganj pri načrtovanje novih izdelkov ter projektov.
Bralci ples črk od nekdaj najraje spremljamo na papirju omamnega vonja. To velja še danes, zato je tedenski obisk knjigarne ali knjižnice še vedno na urniku slehernega ljubitelja branja. A vendar vedno več beremo tudi na e-papirju. E-braniki na e-papirju z e-črnilom zlahka prikažejo na stotine knjig, ne da bi ob tem umrlo eno samo drevo. Izum nam omogoča, da imamo knjižnico vedno ob sebi.
Številni problemi se lahko prevedejo v generiranje slik in besedil, kar umetna in inteligenca z algoritmi difuzije že precej dobro zna. Podjetje OpenAI je zato nepresenetljivo predstavilo tudi model za ustvarjanje tridimenzionalnih točkovnih modelov. Obljubljajo veliko, rezultati pa vendarle zaostajajo za dosedanjimi dosežki podjetja.
Čeprav imamo ustrezna matematična orodja že vsaj dve stoletji, sta najprej razvoj računalniških kapacitet in kasneje še pametno utelešenje algoritma šele pred 25 leti bistveno znižala letvico za vstop med pevce. Od leta 1997 lahko sorazmerno enostavno popravimo vokale in tudi instrumente, ki pojejo ali igrajo mimo tonov. Tehnologija, ki so jo ob izidu skrivali, kasneje pa je burila duhove, je že zdavnaj postala nepogrešljiva sestavina glasbenega ustvarjanja.
Proizvajalci pametnih telefonov, prenosnikov in drugih igračk informacijske družbe nas vsako leto nagovarjajo k zamenjavi naprave, ki jo trenutno uporabljamo. V ta namen pa poleg tržnih nagovorov, podkupljenih recenzentov in neprestanega izdajanja novih izdelkov uporabljajo tudi bolj problematične prijeme, kot je načrtovano zastaranje (planned obsolescence, op. p.).
Nekatere medijske hiše svoje avtorje/novinarje zaposlijo, druge njihove talente uporabljajo »po potrebi«. Monitor sodi med zadnje, in četudi se na prvi pogled to sliši slabo (prekarno?), je v resnici dobro. Za obe strani. Avtorji svoja primarna znanja uspešno in koristno uporabljajo v svoji primarni službi, uredništvo pa ima možnost izbire med posamezniki, ki so uspešni in imajo hkrati kaj pokazati ter zapisati še marsikaj zanimivega ob strani, za Monitor.
3D-tiskanje je prihodnost. Bomo kdaj dočakali 3D-tiskalnik v vsakem domu? Malo verjetno, a dejstvo je, da smo že na točki, ko je 3D-tiskanje strateškega pomena za številna, predvsem proizvodna podjetja.
izdelkov, saj deluje kot tolmač med inženirjevim načrtom in strojem, ki izdelek oblikuje. Deluje tako, da ustvari orodne poti, prek katerih lahko stroj surovine pretvori v končni izdelek.
Kaj vse je mogoče narediti s 3D-tiskalniki, ne sodi več v teorijo, temveč postaja praksa. In to proizvodna praksa! Drži, še pred nekaj leti smo opisovali potencialne prednosti aditivne proizvodnje, veliko je bilo ugibanj o prihodnjem razvoju. Razpravljali smo o tem, ali obstaja finančni ali tehnološki razlog za prehod s tradicionalnih, z velikoserijskih procesov v proizvodnji na dodajalne procese. Praksa je pokazala, da je treba s 3D-tiskanjem vedno bolj računati – celo v množični proizvodnji, butična je namreč že osvojena. Dokazljivi prihranki časa pri načrtovanju in v sami proizvodnji skupaj z večjo učinkovitostjo izdelkov vodijo do hitro naraščajočega števila primerov uporabe, zaradi česar je 3D-tiskanje marsikje že postalo glavna proizvodna tehnologija. Aditivna proizvodnja je dobila zagon, prihodnost 3D-tiskanja je svetla.
Ryan Kaji ima danes 11 let. Ko je bil star pet, je ob pomoči svojih staršev objavil prvi video na družabnem omrežju Youtube, v katerem se igra z Lego vlakcem in se uči šteti. Video ima danes skoraj 54 milijonov ogledov, Ryan pa je ena največjih zvezd otroških vplivnežev, ki je leta 2021 s svojimi video posnetki in sponzoriranimi objavami zaslužil dobrih 25 milijonov evrov.
Evropa je v primežu energijske krize. Viri so iz dneva v dan bolj dragoceni in na nas je, da z njimi ravnamo preudarno. Varčevanje se začne z nadzorom. Porabo elektrike, plina, vode in drugih lahko spremljamo z naslednjimi aplikacijami za mobilne naprave z operacijskim sistemom iOS.
ChatGPT je storitev, ki trenutno na trgu odmeva najbolj. Uporabljajo jo leni učenci, radovedni študentje, podjetni novinarji, napredni šefi in drugi. Zdi se, da ni vprašanja, na katero ChatGPT ne bi imel odgovora. Ta umetna inteligenca za zdaj nima prave mobilne aplikacije, jo imajo pa naslednje storitve, ki se ob pomoči računalniške pameti podajo še na druga področja.
Ulysses Zmogljiva aplikacija za pisanje kakršnihkoli besedil – od beležk in zapiskov do člankov in česarkoli drugega.
Mere Launcher Minimalističen zaganjalnik se z velikimi ikonami in olajšano rabo telefona trudi učinkovito zamenjati klasični uporabniški vmesnik sistema Android.
»Pozabljivost svetovnega spleta je izredno velika«
Pametne žarnice so odličen dodatek, ki v domače okolje prinese vrsto prednosti in nov način izkoriščanja umetne svetlobe. Najbolj priljubljene so pametne žarnice Hue podjetja Philips, ki ob pomoči uradne aplikacije obvladajo nemalo trikov, še več pa se jih naučijo z naslednjimi programi drugih razvijalcev.
Prihajajoča digitalna identiteta prebivalcev Evropske unije, ki vključuje digitalno denarnico s kopico podprtih storitev, dobiva vse bolj jasne obrise. Čeprav smo do množične rabe oddaljeni še tri do štiri leta, so prvi koraki že opravljeni, eden teh pa je tudi nova slovenska osebna izkaznica, ki vsebuje digitalne poverilnice.
Postscript je opisni jezik, ki ga je razvilo podjetje Adobe in se uporablja za nadzor delovanja tiskalnikov. Z njim določimo lego posameznih elementov na strani, ki je ustvarjena za tisk. Njegovo pomembnost, ki je danes samoumevna, spoznamo, če skočimo v preteklost in si ogledamo, kako se je tiskalo nekoč.
Glasba nas dandanes spremlja na vsakem koraku, saj jo nosimo dobesedno v žepih na prenosnih elektronskih napravah. Drugačna pa ni le njena dostopnost, temveč tudi glasba sama. Kako poslušamo, kaj poslušamo in koliko poslušamo, je v veliki meri odvisno od modernih algoritmov, ki so najnovejši v vrsti vzrokov, zaradi katerih se glasba od samega nastanka spreminja. Pogledali bomo, kako se je spremenila zaradi novih algoritmov.
OpenAI že vrsto let nadgrajuje orodja za ustvarjanje besedil (GPT), katerih izdelki so osupljivi. ChatGPT je orodje, ki je zasenčilo vse pretekle poskuse, saj ustvarja besedila v različnih jezikih sveta, ki nas zlahka pretentajo, da jih je napisal človek. Odgovori, ki so milozvočni, koherentni in večidel pravilni, v resnici porajajo čedalje več – vprašanj.
Pandemija koronavirusa je tudi na področju komunikacije med zdravniki in pacienti ustvarila kar nekaj podatkovnih izzivov na področju podatkovne ekonomije, komunikacije in vodenja evidenc, vzpostavljanja cepilnih registrov ter drugih podatkovnih zbirk, ob tem pa tudi komunikacijskih izzivov na področju laži o cepivih.
Kolega je odlično popisal področje igralnih volanov in opreme, pa vendar nekomu, ki tukaj ni doma, se bo porodilo vprašanje, katere igre so vredne preizkusa.
Pred davnimi leti so prvi računalniki, do katerih se je dokopala jugoslovanska mladina, imeli gumijaste tipke in igralne palice, ki se jim je reklo joystick. Ta na videz hecni pripomoček se je s priseski prilepil na mizo in z nekaj sreče, med vsemi silnimi premiki, ko je bilo treba »krmiliti« igralca ali plovilo, tam tudi ostal. S tipkami ali z igralno palico so se igrale igre vseh zvrsti, in čeprav je imelo to bolj malo podobnosti z realnostjo, je tovrstno treniranje utegnilo imeti vpliv na motorični razvoj.
Leto je naokoli in zimski prazniki so spet pravi čas, da se spustimo med bolj ali manj uporabne igrače in »gedžete«, ki jih najdemo na spletu.
Potreba po avtomatizaciji dela še nikoli ni bila večja – vsi bi radi z manj postorili več. Kaj lahko storijo (ro)boti?
Področje upravljanja poslovnih procesov je bilo desetletja le v domeni velikih podjetij. A digitalna preobrazba in cela vrsta programskih rešitev, ki ne zahtevajo znanja programiranja, so sprožile pravcato revolucijo v svetu BPM.
Če že plujete v digitalno, je dobro vedeti, v katero smer piha veter ...
Nihče točno ne ve, koliko ovir posamezno podjetje čaka na poti digitalne preobrazbe. Očitno pa jih ni malo niti niso majhne, če statistika ugotavlja, da kar 70 odstotkov vseh projektov na tem področju ne uspe. Zakaj? Če mene vprašate, predvsem zato, ker večina podjetij cilja digitalne preobrazbe sploh ne vidi oziroma ne razume. Kako naj ga potemtakem doseže? Po sreči? Srečno s takim pristopom.
Kako se računalniki učijo, razumejo naučeno in kako se samostojno odločajo? Je najboljša programska oprema za umetno inteligenco še vedno odprtokodna in zastonj? Lahko poleg domačega PC tudi raspberry pi postane pameten?
Novoletni prazniki so namenjeni druženju, počitku ter notranji refleksiji, ko vsako leto znova sklenemo, da bo naše življenje poslej drugačno. Vsakdo ima tisto eno stvar, ki bi jo pri sebi rad spremenil. Če je med cilji zmanjšanje uporabe telefona, naredimo izjemo za naslednje aplikacije, ki nam bodo pomagale pri uresničevanju drugih.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih