Kariera v IT - Julia Gregorčič, Podatkovna analitičarka pri Relex Solutions, Švedska

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijevcev' in strokovnjakov s področja računalništva.

Julia Gregorčič si nikoli ni predstavljala, da bo delala v IT, a jo je življenjska pot pripeljala prav tja. In na Švedsko. V otroštvu jo je navduševal poklic blagajničarke v trgovini, in čeprav danes ni blagajničarka, je še vedno tesno povezana s trgovino, saj dela v podjetju Relex, ki razvija programsko opremo za trgovske verige.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

Spomnim se, da me je v otroštvu navdušil poklic blagajničarke. Predvsem, kako blagajničarke skenirajo črtne kode kot po tekočem traku in tipkajo po blagajni. Kasneje, proti koncu srednje šole, sem prek študentskega dela eno poletje dejansko delala pri blagajni enega naših največjih trgovcev, vendar se mi poklic ni več zdel tako sanjski. Vseeno je tisti del s tipkanjem, ne po blagajni, ampak po tipkovnici računalnika, ostal.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kaj je bil vaš prvi korak na tej poti?

Iskreno, nikoli nisem zares začutila želje po delu v IT-industriji. Študirala sem finančno matematiko in si vedno predstavljala, da bom delala v finančni industriji. Ta je danes močno prepletena z IT; kamorkoli stopiš, imajo podjetja tudi IT-oddelek. Šele moj zadnji delodajalec sodi prav v kategorijo IT, saj je podjetje »SaaS« v pravem pomenu besede.

Iz vašega življenjepisa je razvidno, da ste svojo kariero začeli v podjetju GEN-I, nato nadaljevali pri Evropski centralni banki in Paypalu, trenutno pa ste zaposleni v Relexu, še eni multinacionalki, ki se v zadnjih letih močno širi. Izkušenj vam zagotovo ne manjka. Kaj vam je delo v vseh teh podjetjih prineslo?

Veliko novih poznanstev. Delala sem z ljudmi od Amerike do Azije. Rekla bi, da ima vsaka kultura posebnosti, ki se kažejo tudi pri delu. Poleg tega ima vsako podjetje svoje specifike, na primer programske jezike, ki jih uporablja. V vsakem podjetju sem se naučila uporabljati nov programski jezik, ki mi je bil prej tuj. V vsakem podjetju se srečaš z drugačno hierarhijo in kulturo dela, kar ti pomaga ugotoviti, kateri način dela ti najbolj ustreza.

Kako ste doživljali prehod iz majhne Slovenije v veliko večje sisteme v tujini in zakaj ste izbrali prav Švedsko?

Na Švedskem, natančneje v Uppsali, sem pristala zaradi moževe službe, ponudila se mu je raziskovalna pozicija na uppsalski univerzi. V tistem času sem si zelo želela iti v tujino, zato me ni bilo treba prepričevati, naj spakiram kovčke in grem z njim. O Uppsali nisem vedela veliko, le to, da leži blizu Stockholma, o njem pa, da velja za finančno središče severnih držav. Tako sem že od začetka merila na službo v Stockholmu.

Priznam, začetek ni bil lahek, saj nisem poznala nikogar, reference iz Slovenije pa mi niso prav dosti pomagale, saj nihče še ni slišal za Gen-i ali KD Življenje. Odprla pa se mi je priložnost za pripravništvo v Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu, zato sem spet spakirala kovčke in sama odšla za šest mesecev v Frankfurt, nato pa se vendarle vrnila k možu.

Ko sem imela v življenjepisu ECB, so se mi odprla številna nova vrata. Najbolj me je navdušila fintech industrija, zato sem se odločila za švedsko hitro rastoče podjetje iZettle. To (dandanes preimenovano v Zettle by Paypal) je eno izmed uspešnejših švedskih startupov, ki se ukvarja s plačilnimi sistemi in storitvami za sprejemanje plačil, predvsem za majhna in srednja podjetja.

Trenutno ste torej na Švedskem. Kakšni pa so načrti za naprej na področju dela in kraja bivanja?

Po 11 letih na Švedskem se letos poleti z družino vračamo v Slovenijo. Kar se tiče službe, za zdaj ostajam zvesta Relexu.

Kaj je vaše delo pri Relexu?

Relex je tehnološko podjetje, ki ustvarja napredno programsko platformo za načrtovanje in optimizacijo oskrbovalnih verig, napovedovanje povpraševanja, upravljanje zalog in maloprodajne operacije. Naša rešitev pomaga trgovcem, proizvajalcem in distributerjem izboljšati razpoložljivost izdelkov, zmanjšati odpadke, optimizirati zaloge ter bolje načrtovati celoten proces od dobaviteljev do končnih strank.

Del Relexa, kjer delam jaz, se imenuje Pricing & Promotions. Naš produkt je programska rešitev za načrtovanje promocij in postavljanje optimalnih cen. Sem del ekipe Data Science, kjer razvijamo vse modele, ki so del programa. Kot primer lahko navedem model, ki napoveduje uspešnost posamezne promocije.

V ekipi nas je približno deset, trenutno pa sem edina podatkovna analitičarka. Moji kolegi so podatkovni znanstveniki, podatkovni inženirji in inženirji MLOps. Delo mi je zelo všeč, saj ni omejeno le na analizo podatkov, ampak se prepleta s strojnim učenjem, z data inženiringom in s programiranjem.

Kakšno pa sta življenje in delo na Švedskem? Kakšni so vaši običajni dnevi?

Sem velika privrženka švedskega ravnovesja work-life. Švedi družino postavljajo na prvo mesto, šele nato sledi služba. Sprva se je bilo treba malce navaditi na njihov način dela; ena izmed značilnosti je, da zelo radi sestankujejo. Zelo veliko se pogovarjajo, preden sprejmejo odločitev. Poleg tega so zelo olikani. Ker sem navajena direktnosti, me to še danes malce iritira, saj vedno vse »zavijejo«, da nikogar ne bi prizadeli.

Moj dan poteka tako, da zjutraj odpeljem otroke v šolo, potem pa se običajno vrnem domov in delam od doma. Imam hibridno obliko dela, kar pomeni, da lahko delam od doma ali iz pisarne. Zadnje čase se le redko odpravim v pisarno, ker sem učinkovitejša, če delam od doma, poleg tega pa se izognem vožnji z vlakom do Stockholma. Delo zaključim okoli 16. ure, ko poberem otroke iz šole.

Kako težko se je spopasti z veliko večjim trgom in veliko večjo konkurenco za delovna mesta?

Na Švedskem mogoče lažje kot v Sloveniji. Vsaj takrat, ko sem bila jaz v Sloveniji, je bila konkurenca precej močna. Slovenija je sicer majhen trg, a vsaj s fakultete, s katere izhajam (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani), pride zelo kakovosten kader. Tu sicer res obstaja več konkurence, a je tudi veliko več odprtih pozicij in možnosti za delo. Scena umetne inteligence trenutno res cveti. Stockholma se je prijel vzdevek evropski Silicon Valley, saj je na trgu kar nekaj zelo uspešnih podjetij, ki so nastala ravno tu. Med zadnjimi, ki imajo neverjetno rast, sta startupa Lovable in Legora. Poleg tega so tu že zelo uveljavljena podjetja, npr. Klarna, Trustly, King in Spotify, ter tudi multinacionalke, kot sta H&M in Ikea. Številna manjša podjetja, verjetno slovenskemu trgu manj znana, prav tako ponujajo veliko priložnosti za delo, zato možnosti res ne zmanjka, predvsem če nisi osredotočen le na eno ozko področje, ampak si se pripravljen prilagajati in se učiti novih stvari.

Meni je predvsem delo v iZettlu odprlo veliko vrat. Ko je Paypal prevzel iZettle, je veliko ljudi odšlo na svoje, odprlo podjetja ali se zaposlilo v drugih podjetjih. Kasneje so ta podjetja potrebovala dodaten kader in ti bivši sodelavci so vabili bivše sodelavce v svoje nove službe. Skoraj vsako podjetje ima tudi referral program, saj je precej težko dobit kakovosten IT-kader. To pomeni, če ti uspe v podjetje privabiti kakšno novo osebo, denimo bivšega sodelavca, lahko dobiš denarno nagrado. Tudi sama sem na tak način dobila službo v Relexu. Poklical me je bivši sodelavec, saj je iskal nekoga z znanjem, kot ga imam jaz, in me povabil k sodelovanju.

Vaša matematična izobrazba vam pri delu zelo pomaga. Na kakšen način pa pobegnete številkam in računalnikom? Kaj vas sprošča?

Pri družini s tremi otroki ni bojazni, da ne bi mogla pobegniti službi, žal tudi gospodinjskih opravil nikoli ne zmanjka. Kljub temu si vedno prizadevam najti čas zase. Ker je moje delo sedeče, nekajkrat na teden hodim v fitnes, da razgibam telo. Imam pa še veliko strast, prakticiranje joge. Pred dvema letoma sem opravila učiteljski tečaj in od takrat jo tudi poučujem.

Kakšen pa je vaš način učenja novih tehnologij?

Trenutno res živimo v zanimivem času in valu novih tehnologij je skoraj nemogoče uiti oziroma je bolje, da mu ne uideš, saj sicer hitro zaostaneš. Na srečo v našem podjetju uporabi novih tehnologij dajemo velik poudarek, v podjetju nas zelo spodbujajo, da jih uporabljamo. Med drugim podjetje organizira hekatone, kjer za dva dni spustimo vsakodnevno delo iz rok in se posvetimo kakšni bolj odštekani ideji, za katero navadno ni časa. Zadnja dva sta bila na temo umetne inteligence in kako izkoristiti prednosti UI v naših izdelkih.

Imete za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?

Jaz bi se držala načela, »dokler ne poskusiš, ne veš«. Začneš v nekem podjetju, in če ugotoviš, da delo ni zate ali te ne veseli, ga zamenjaš, in to počneš, dokler ne najdeš nečesa, kar te res navdušuje, in si tako počasi ustvarjaš svojo pot in nabiraš dragocene izkušnje. Sama sem začela v zavarovalništvu, nato sem šla v energetiko, centralno bančništvo, fintech in zdaj sem pristala v menedžmentu dobavne verige. Morda se zdi veliko in različno, a vsem so skupni imenovalec podatki in številke in ni nepomembno, ali sem zaposlena v energetiki ali v finančnem sektorju.

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali.

Claude, Cursor, Whatsapp, spletno bančništvo, Spotify