Razvoj računalnikov je močno prizadel cele skupine nekdaj ekskluzivnih rokodelcev, kot so oblikovalci, montažerji videa in izdelovalci glasbe, saj so domači mojstri samouki začeli pridno nižati cene in odžirati kruh t. i. profesionalcem. Že več kot desetletje je moč na domačem računalniku zložiti in aranžirati kar spodoben komad, zato si bomo danes ogledali, kaj je ključno, da postanemo sam svoj garažni Jean Michel Jarre.
Če pogosto uporabljate koledar v Outlooku in vas zanima, v katerem tednu leta je določeni datum, lahko vklopite možnost prikazovanja številke tedna, ki sicer standardno ni vklopljena. V menujski vrstici Outlooka izberite Orodja|Možnosti/Tools|Options. V pogovornem oknu Možnosti/Options na listu Lastne nastavitve/Preferences v rubriki pod Koledar/Calendar kliknite gumb Možnosti koledarja/Calendar Options. V pogovornem oknu Možnosti koledarja/Calendar Options v istoimenski rubriki označite kvadratek pred možnostjo Pokaži številke tednov v datumskem krmarju/Show week numbers in Date Navigator in kliknite gumb V redu/OK.
Če tudi pri vas postaja odjemalec elektronske pošte edini program, ki ga imate odprtega ves dan, ste verjetno začeli opažati, da vas elektronska pošta počasi "zasipa". In ne, tokrat ne govorimo o nezaželeni pošti (spamu), temveč o pošti, ki jo dobivate od znanih naslovnikov. Slaba novica je, da bo verjetno čedalje slabše, dobra pa, da je kar nekaj načinov, kako poplavo pošte nadzirati. Načini se med seboj precej razlikujejo, vsi pa imajo skupni imenovalec: za rešitev problema moramo spremeniti način razmišljanja in pristopa do pošte.
Robida je sadež, ki poleg jabolka osvaja svet. Izdelovalec, kanadsko podjetje RIM (Research In Motion), je na začetku ustvarjal BlackBerryje za uporabnike v poslovnem svetu, vendar se je stanje danes precej spremenilo. Modela Pearl in Curve sta s svojo večpredstavno naravnanostjo opravila svoje in BlackBerryje približala množici potrošnikov. V tem članku bi vam radi pokazali, kako iz vašega BlackBerryja iztisniti kar največ.
Na disk ste posneli Antispyware program Windows Defender in ga želite namestiti. To vam žal ne uspeva, kajti testiranje WGA na vašem računalniku pade in namestitev se zaradi tega prekine. Če se zgoraj opisani scenarij odvija tudi v vašem računalniku, vam bo naš nasvet gotovo pomagal. Tako kot večina Microsoftovih orodij je tudi Windows Defender sestavljen iz datoteke MSI. Ena izmed lastnosti teh datotek je, da so vsi ukazi namestitvenega postopka zapisani tabelarično v zbirki podatkov. Namestitveni program jih potem med nameščanjem bere in izvaja. Tudi testiranje WGA je na seznamu ukazov Windows Defenderja. Če želite, lahko namestitveno tabelo ročno spremenite tako, da se testiranje WGA ne bo izvedlo. To lahko opravite s programom Orca, Microsoftovim brezplačnim urejevalnikom zbirk MSI. Na spletni strani http://support.microsoft.com/kb/255905/EN-US/ boste v rubriki Installing and Running Orca zasledili povezavo na brezplačni paket z Windows Installer SDK zgledi, v katerem je tudi omenjeni program Orca. Ko kliknete to povezavo, morate v naslednjem oknu v rubriki pod Files in This Download klikniti gumb Download zraven imena datoteke, ki odgovarja procesorju v vašem računalniku. Recimo, da je to PSDK-x86.exe. Ko snamete omenjeno datoteko na disk, jo dvakrat kliknite, da zaženete namestitev. V čarovniku izberite namestitev Custom in označite le komponente znotraj možnosti Microsoft Windows Installer SDK, in sicer v rubriki pod Tools. Za vse druge možnosti izberite Will not be available. Izbrane komponente bodo na disku zasedle okrog 129 MB prostora.
V okoljih, v katerih uporabniki lahko določajo imena izvoznih datotek prek tekstovnega polja, se tja pogosto vpišejo tudi nedovoljeni znaki, to pa lahko pri poznejši obdelavi pripelje do napak. Če se želite izogniti takim napakam, lahko v poljuben modul Accessa vključite funkcijo, ki jih bo preprečila. Funkcija se glasi takole:
Optimizacija spletišč za iskalnike je vroča tema zadnjih let, ko je postalo jasno, da brez visoke uvrstitve na strani zadetkov spletnih iskalnikov izgubljamo obiskovalce in marsikdaj tudi zaslužek.
Mapa dokumenti v skupni rabi se uporablja za izmenjavo podatkov med različnimi uporabniki istega računalnika. Če računalnik uporablja en sam uporabnik, lahko omenjeno mapo enostavno odstranite. Če uporabljate Windows XP Home, boste za to opravilo potrebovali urejevalnik registra. Izberite Start|Run in v pogovornem oknu Zaženi/Run v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkajte regedit in pritisnite Enter. V oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_CURRENT_USER\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Policies\Explorer. V tej veji morate izdelati spremenljivko NoSharedDocuments tipa DWORD in ji prirediti vrednost 1. To boste najlaže storili tako, da najprej označite ključ Explorer in v desnem delu okna urejevalnika registra kliknete z desno tipko miške prazni prostor ter s priročnega menuja izberete možnost New|DWORD Value. Potem vtipkajte NoSharedDocuments in dvakrat pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Edit DWORD Value v vnosno polje pod Value data vtipkajte 1 in pritisnite OK. Nastavitve bodo postale veljavne po vnovičnem zagonu računalnika. Če boste pozneje spet želeli prikazati mapo Dokumenti v skupni rabi, morate omenjeni spremenljivki prirediti vrednost 1 ali jo enostavno izbrisati iz urejevalnika registra.
Uporaba službenih ali šolskih naslovov za zasebno dopisovanje je dandanes precej slaba zamisel. Poleg tega, da morate vsakič, ko menjate službo ali šolo, vse dopisovalce prositi, naj popravijo imenik, morate biti zelo pazljivi, kaj pošiljate, saj službena elektronska pošta ni nujno samo vaša stvar. Rešitev je osebni elektronski naslov na enem izmed številnih brezplačnih servisov, kot so Hotmail, Yahoo! Mail, Gmail ali domači Email.si. Če si upate, naredite korak naprej in si omislite spletno domeno za zares osebno elektronsko pošto. Google ponuja zelo zanimiv paket, ki je po vrhu še brezplačen.
Samodejno dokončanje že vnesenih naslovov URL v naslovni vrstici Firefoxa je vsekakor praktično, če ne bi bilo shranjeno preveč naslovov. Po določenem času se nabere toliko teh naslovov, da funkcija postane praktično neuporabna. Na srečo jo lahko nastavite tako, da ne shranjuje vseh strani, ki ste jih obiskali, temveč le tiste naslove URL, ki ste jih sami vtipkali v naslovno vrstico in zaključili s pritiskom na tipko Enter. Za to nastavitev na žalost ni ukaza v menujski vrstici, tako da boste morali v naslovno vrstico vtipkati poseben URL "about:config", seveda brez narekovajev. V oknu z ukazi poiščite "browser.urlbar.matchOnlyTyped" in ga dvakrat kliknite z miško. S tem ste sicer nastavili funkcijo samodejnega dokončanja vnosov URL, ki bo veljavna od tega trenutka naprej, niste pa odstranili predhodnih verjetno nezaželenih vnosov. Ti vnosi bodo izginili šele po izteku datuma njihove zapadlosti, ki je določen z možnostjo Remember visited pages for the last n days, do katere pridete z izbiro Tools|Options|Privacy. Do takrat boste morali vsak tak nezaželeni vnos, ki se bo v naslovni vrstici prikazal kot rezultat funkcije samodejnega dokončanja vnosov, označiti z miško in odstraniti s pritiskom na kombinacijo tipk Shift+Del. Če želite vse vnose odstraniti v enem koraku, pritisnite kombinacijo tipk Ctrl+Shift+Del.
Nakup novega fotoaparata je za marsikoga trd oreh. Ponudba v trgovinah je velikanska, razen največjih zagnancev in tistih, ki se s fotoaparati ukvarjajo poklicno, pa le redki uspejo slediti hitremu napredku digitalno-fotografske tehnike. In če imajo že poznavalci težave, kako naj se torej pravilno odloči ubogi začetnik?
Verjetno ste že zasledili podatek, da je mogoče aktivacijo Windows Viste prestaviti za 30 dni, dvomim pa, da ste vedeli, da to lahko počnete praktično neskončno mnogokrat, in to povsem legalno. Tule bomo opisali postopek, kako to storite na vašem računalniku, pogoj je seveda ta, da poganjate Windows Visto, ki še ni bila aktivirana. Za to boste morali med drugim opraviti droben poseg v datoteko registra. Izberite Start in v polje pod Search vtipkajte regedit ter pritisnite Enter. V oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows NT\CurrentVersion\SL. V desnem delu okna urejevalnika registra kliknite z desno tipko miške spremenljivko SkipRearm in s priročnega menuja izberite možnost Modify. V pogovornem oknu Edit DWORD (32-bit) Value v vnosno polje pod Value data vtipkajte 1 in pritisnite OK ter zaprite urejevalnik registra. Zdaj zaženite okno ukaznega poziva s skrbniškimi pravicami. To boste najlaže storili tako, da izberete Start, v vnosno polje pod Search vtipkate cmd in pritisnete kombinacijo tipk Ctrl+Shift+Enter. V pogovornem oknu User Account Control kliknite gumb Continue; če v računalnik niste prijavljeni s skrbniškimi pravicami, boste morali vpisati še skrbniško geslo. V oknu ukaznega poziva vtipkajte enega izmed naštetih ukazov:
Microsoft je s popravkom 905474 v Windows XP uvrstil testiranje Windows Genuine Advantage, ki preverja, ali uporabljate licenčno kopijo sistema. Če ste namestili omenjeni popravek, potem majhen programček preverja, ali uporabljate legalen ključ. Če program ugotovi, da uporabljate enega izmed ilegalnih ključev, ki so na voljo v internetu, se ob vsakem zagonu sistema prikazuje opozorilno okno; prijava v sistem je mogoča šele, ko se to okno zapre. Če želite preprečiti samodejno posodobitev sistema z omenjenim popravkom, morate v pogovornem oknu Automatic Updates nastaviti funkcijo samodejnega posodabljanja sistema na Notify me but don't automatically download or install them. Če je orodje v vašem računalniku že nameščeno, ga lahko onesposobite s posegom v datoteko registra. Zaženite urejevalnik registra z izbiro Start|Zaženi/Start|Run ter v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkajte regedit in pritisnite Enter. V pogovornem oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows NT\CurrentVersion\Winlogon\Notify in v njej v celoti izbrišite ključ WGALogon. Na voljo so številne različice WGA; številko različice lahko preberete v lastnostih datoteke LegitCheckControl.dll. Naslednja metoda odstranjevanja velja za različice od 1.5.0527 do 1.5.0532. Datoteki WgaLogon.dll in WgaTray.exe, ki sta v mapi system32, preimenujte v WgaLogon.old in WgaTray.old. Po vnovičnem zagonu računalnika morate še razveljaviti registracijo datoteke LegitCheckControl.dll. Izberite Start|Run in v vnosno polje pod Open vtipkajte cmd in pritisnite Enter. V oknu ukaznega način vtipkajte naslednji ukaz:
Ko boste zagnali Windows Explorer, boste opazili, da ni menujske vrstice. Brez nje ne boste mogli prilagoditi način prikaza datotek in map v oknu Windows Explorerja. To še posebej velja za okno Control Panela, v katerem ne morete izbirati niti med načinom prikaza vsebine okna v obliki ikon ali v obliki podrobnega prikaza. Kot najbrž že slutite, rešitev teh težav ponuja nadzorna plošča. Izberite Start|Control panel in v oknu nadzorne plošče dvakrat kliknite ikono Folder Options. V pogovornem oknu Folder Options kliknite list View in na njem na seznamu pod Advanced settings označite kvadratek pred možnostjo Always show menus. Spremembo potrdite s klikom gumba OK. Zdaj lahko tudi v oknu nadzorne plošče izberete podroben način prikaza vsebine z izbiro View|Details. Pogovorno okno Folder Options lahko zdaj izberete v kateremkoli oknu Windows Explorerja, tako kot ste vajeni v Windows XP. Ko opravite potrebne nastavitve, kot so, recimo, način prikaza skritih datotek ali prikaz končnic znanih tipov datotek, in to možnost priredite vsem mapam s klikom gumba Apply to Folders, lahko na prej opisani način znova izklopite prikaz menujske vrstice, če vam bolj ustreza Explorer brez nje.
Če ste že kdaj po pomoti izbrisali kako pomembno sporočilo elektronske pošte in ga zdaj ni več niti v mapi Deleted Items, gotovo poznate težavo. Na vašo srečo Outlook sporočil ne zbriše trajno, temveč uporablja neko zvrst lastne FAT (file allocation table), tako da je sporočilo, ki ga je treba zbrisati, enostavno "označeno, da ga je mogoče zamenjati", in se fizično ne izbriše. Z drobno zvijačo lahko Outlookovo podatkovno datoteko namenoma poškodujete in jo potem z orodjem Inbox Repair Tool znova popravite. Preden se spustite v to avanturo, zaprite Outloook in izdelajte varnostno kopijo Outlookove podatkovne datoteke, ki je v mapi C:\Documents and Settings\Uporabnik\Local Settings\Application Data\Microsoft\Outlook. V tej mapi poiščite datoteko Outlook.pst in jo prekopirajte na rezervno lokacijo na disku. Zdaj datoteko Outlook.pst v zgoraj omenjeni mapi odprite v heksadecimalnem urejevalniku. V ta namen lahko uporabite brezplačen program XVi32. Tu morate vrednosti na 13 lokacijah nadomestiti s presledkom, in sicer na naslovih od 7 do 13 heksadecimalno (07, 08, 09, 0a, 0b, 0c,0d, 0e, 0f, 10, 11, 12, 13) oziroma od 7 do 19 decimalno. Urejevalnik bo prikazal kodo 20 vsakič, ko na določenem naslovu pritisnete preslednico. Po opravljenih spremembah shranite datoteko in zaprite program.
Za splošen uvod v podvajanje podatkov med bazami podatkov (replikacijo) bi najverjetneje moral razložiti na dolgo in široko, zakaj je potrebna in zakaj je prišlo do njene izvedbe v zbirkah podatkov. Predvidevam pa, da ste tisti, ki ste se odločili prebrati ta članek, že imeli kdaj potrebo po rezervni kopiji zbirke, katere vsebina je enaka izvirni zbirki v bolj ali manj realnem času ali pa je zaradi prevelikega števila zahtev zbirka na eni lokaciji postala ozko grlo.
Za brezhibno delovanje računalnika je nujen tudi dobro optimiziran disk. Uporabniki ponavadi optimizirajo disk z vgrajenim orodjem Defrag. Tu vam bomo razkrili manj znano možnost samodejne optimizacije diska, ki Windows XP omogoča, da optimizira lokacijo datotek, ko je računalnik neobremenjen. Če želite preizkusiti, kako to deluje v praksi, boste morali opraviti droben poseg v datoteki registra. Izberite Start|Zaženi/Start|Run in v pogovornem oknu Zaženi/Run v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkajte regedit ter pritisnite V redu/OK. V oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows\CurrentVersion\OptimalLayout in na njej označite ključ OptimalLayout. V desnem delu okna urejevalnika registra poiščite spremenljivko EnableAutoLayout in ji spremenite vrednost z 0 na 1. Če je ni, jo boste morali izdelati tako, da v desnem delu okna urejevalnika registra kliknete z desno tipko miške in s priročnega menuja izberete možnost New|String Value. Potem vtipkajte EnableAutoLayout in dvakrat pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Edit String Value v vnosno polje pod Value data vtipkajte 1 in pritisnite OK. Zaprite okno urejevalnika registra in vnovič zaženite računalnik, da bodo spremembe, ki ste jih opravili, postale dejavne.
Širokopasovni internet je vsekakor bistveno hitrejši od onega starega, ko smo bili priklopljeni prek navadnega ali ISDN modema. Pa vendar se nam včasih zdi, da gredo zadeve le prepočasi. Kako se prepričamo, ali so hitrosti res takšne, kot nam obljublja naš ponudnik?
Ko govorimo o nadgrajevanju računalnika, nam takoj pridejo na misel večji disk, zmogljivejša grafična kartica, nov procesor. Pogosto pa se zgodi, da zanemarimo "mehkejši" del računalnika - programsko opremo. Tudi pri nadgrajevanju slednje lahko prihranimo marsikateri megahertz, ki bi sicer šel v nič.
ARP (Address Resolution Protocol) je eden izmed osnovnih protokolov v mrežni plasti (network layer) TCP/IP referenčnega modela OSI. Zastrupljanje predpomnilnika ARP (ARP cache poisoning) oziroma prikrivanje ARP (ARP spoofing) je metoda, ki hekerjem omogoča, da v krajevnih omrežjih povzročijo pravo razdejanje.
Zagon programov lahko v vseh inačicah Windows preprečite s posegom v urejevalnik registra. Izberite Start|Zaženi/Start|Run in v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkajte regedit, nato pritisnite V redu/OK. V urejevalniku registra poiščite vejo HKEY_CURRENT_USER\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Policies\Explorer. Pred tem se morate seveda prijaviti pod uporabniškim imenom uporabnika, za katerega naj bi bile nastavitve veljavne. V desnem delu okna urejevalnika registra izdelajte spremenljivko DWORD z imenom RestrictRun in ji priredite vrednost 1.
Ali zaupate protivirusnim programom? Večina uporabnikov jim zaupa. Brezpogojno. Dajejo jim (lažen) občutek varnosti in neranljivosti. Vendar danes ni prav nobena umetnost napisati trojanca, ki se jim bo izmaknil ali jih vsaj delno prelisičil.
Alternate Data Stream (ADS) je splošno znana funkcionalnost datotečnega sistema NTFS. Microsoft je alternativne podatkovne tokove v NTFS uvedel predvsem zaradi združljivosti z datotečnim sistemom Apple Hierarchical File System (HFS), ki uporablja t. i. vilice (forks) za shranjevanje metapodatkov (pomanjšane slike, ikone...). V Windows XP SP2 je Microsoft začel ADS tudi dejansko aktivneje uporabljati. Predvsem v povezavi z Attachment Execution Service (AES), ki shranjuje informacije o prenosu datotek iz medmrežja v alternativni tok. Koncept dodatnih podatkovnih tokov ni nov, uporabljajo ga namreč številni datotečni sistemi (Novell NNS/NWFS, Solaris ZFS, Veritas VxFS...). Iznajdljivi hekerji so seveda hitro odkrili, kako lahko uporabijo funkcionalnost ADS, da bi se izognili odkrivanju s strani protivirusnih programov in za skrivanje podatkov.
Hekerji imajo le en cilj: popoln nadzor nad računalnikom. To pa lahko dosežejo le s skrbniškimi privilegiji na napadenem računalniku. Hekerski napad je v svojem bistvu vedno zreduciran na en sam preprost namen: dostop do skrbniške ravni Administrator, SYSTEM ali root. Napadalec najpogosteje doseže to raven z uporabo programa, t. i. "exploita", ki z izkoriščanjem specifične varnostne pomanjkljivosti v programski opremi dodeli napadalcu privilegije root (Unix/Linux) ali NT AUTHORITY\SYSTEM (Windows). Kadar imajo napadalci do računalnika dostop le prek računa, ki ima omejene pravice, uporabljajo metodo, imenovano dvigovanje (eskalacija) privilegijev. Namen eskalacije je privzdigovanje poverilnic (credentials) omejenega računa v sistemske oz. neomejene. V članku bodo opisani nekateri primeri eskalacij v okolju Windows, ki ne zahtevajo uporabe "hekerskih" aplikacij ali "exploitov". Najprej pa osnove...
Minilo je že več kot dve leti, odkar je bila slovenski javnosti predstavljena storitev, imenovana IP TV. Torej televizijski signal, ki to v resnici ni, saj gre le za tok MPEG-2, ki ga internetni ponudnik svojim uporabnikom pošilja prek omrežja xDSL oz. po telefonski žici. Tak tok MPEG pa poleg namenskih naprav za spremljanje programov (pri nas dobro znani izdelki Amino) prav lepo razumejo tudi računalniki.
Pri vsakdanjem delu z Outlookom pogosto pošiljate sporočila z enakimi priponkami, da bi kolege ali stranke informirali o najnovejših cenah vaših izdelkov ali jih kako drugače seznanili z najnovejšimi podatki. Pri pošiljanju teh sporočil morate vedno znova ročno poiskati določeno priponko in jo prek menuja Insert|File pripeti k sporočilu elektronske pošte. Tu vam bomo predstavili makro programček, ki vam omogoča, da boste to v prihodnje postorili z enim samim klikom ikone v orodni vrstici. Preden začnete tipkati makro program, bomo razložili nekaj osnovnih stvari. Sporočilo s stališča Outlooka predstavlja Objekt vrste MailItem, ki med drugim razpolaga s seznamom Attachments, prek katerega lahko vstavljate priponke. Kot je znano, k sporočilu elektronske pošte lahko pripnete poljubno število priponk. Seznam Attachments je zaradi tega sestavljen iz večjega števila objektov Attachment, pri čemer vsak izmed objektov predstavlja posamezno priponko. Število trenutno dodeljenih priponk k posameznem sporočilu elektronske pošte lahko izveste s pomočjo lastnosti Attachments.Count. Z metodo Add in Delete lahko na seznam Attachments dodaste, oziroma z njega odstranite priponko. Pri metodi Add morate kot parameter navesti celotno pot z imenom datoteke. Drugi parametri določajo zvrst in položaj priponke. Z ukazom naslednje zvrsti lahko enostavno dodaste priponko:
Včasih se v resnici zgodi, da uporabniki izgubijo ali pozabijo geslo, ki ga potrebujejo za vstop v operacijski sistem. Dogaja se tudi, da stranke računalniškemu servisu dostavijo sistem v popravilo, obenem pa serviserju pozabijo povedati vstopno geslo. Kako se rešiti iz te zagate?
Po novi namestitvi Windows XP sistem še zdaleč ne zadostuje vašim potrebam. Namizje je prazno, nadležni balončki vas vabijo na ogled novosti sistema, okno Windows Explorerja ni takšno, kot ste vajeni, skratka čaka vas prilagoditev sistema vašim osebnim potrebam. Tu bomo navedli nekaj temeljnih nastavitev, ki bi jih morali opraviti po vsaki novi namestitvi sistema.
V aprilskem Monitorju smo si ogledali, kako zavarovati sistem, nastavitve in naše delo. Poleg klasičnih treh varovalnih metod (varnostna kopija sistema, podatkov in revizijsko shranjevanje) pa je na trgu še več zanimivih načinov varovanja razdelkov.
Časi, ko smo za spodobno poganjanje najosnovnejše programske opreme potrebovali računalnik višjega cenovnega razreda, so že zdavnaj mimo. Dandanes programska oprema redko do konca izkoristi računsko moč, ki ji je na voljo. Za večino opravil tako zadošča že zelo poceni računalnik.
Arhiv
Po avtorjih
