Priklapljajmo s pametjo

Objavljeno: 23.12.2008 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Nasveti | Revija: December 2008

Začetek novembra je mimo, v veljavo je stopila podražitev električne energije (vsaj pri uporabnikih Elektro Ljubljana). Za večje uporabnike več, za manjše manj, kar je krivično predvsem do večjih družin. Toda pustimo to in si oglejmo, kako se sploh lotiti varčevanja na tem področju.

Izdelovalci računalnikov, računalniških naprav in zabavne elektronike nas zadnje čase na vsakem koraku zasipajo z informacijami o tem, koliko (manj) električne energije porabijo najnovejše naprave in koliko varčevalnih načinov imajo po novem vgrajenih. Sliši se lepo, vendar prav to, da je to danes tako pomembna informacija, kaže, da z elektroniko dejansko trošimo vedno več. Zato, ker imamo v stanovanju ali podjetju vedno več takih naprav, in zato, ker so nove različice naprav vedno bolj zmogljive, pa četudi pri tem tudi varčujejo.

Ročno merjenje

Če želimo spremeniti porabo električne energije, moramo najprej izmeriti, koliko je porabimo. Za pomoč pri tem lahko poprosimo svojega dobavitelja električne energije (vsaj za Elektro Ljubljana to velja), ki vam za manjše nadomestilo posodi do tri ročne merilce. Podobne, kot ga imamo že nekaj časa tudi pri Monitorju in s katerim občasno merimo različne porabnike električne energije in ga lahko kupite v Conrad Electronics.

Merjenja se lahko lotimo na dva načina. Pri napravah, ki so prižgane 24 ur na dan in vedno porabijo enako energije, je dovolj, če jim izmerimo, koliko vatov trošijo. Pri napravah, katerih poraba se podnevi spreminja (npr. hladilnik, če za trenutek skočimo v neračunalniške vode), pa je najbolje, če merilec pustimo priklopljen 24 ur in ga preklopimo v način, ko meri energijo (kWh). Treba je le še trenutek (minuta, ura, dve ...) zbranosti za dešifriranje cenika električne energije oz. razbiranje električnega računa in že imamo naše vate pred seboj v obliki evrov na mesec.

Po naših meritvah je največji porabnik sam računalnik, še posebej, če je prižgan 24 ur na dan. Takih je v naših domovih vedno več, nekateri med nami imajo prižganih celo več. Računalniki namreč strežejo spletne strani, služijo kot požarni zid, ponoči iz spleta vlečejo prepovedane vsebine ... Po naših meritvah povprečen računalnik (s procesorjem Core 2 Duo E6700) v mirovanju pri ugasnjenem monitorju troši 130 W. Če je procesor obremenjen, poraba poskoči še za 30 W. Če je prižgan še katodni monitor (17-palčni) še 90 W več. Poraba 17-palčnega monitorja LCD je le 27 W! Koliko je to v evrih? 130 W, 24 ur na dan - nekaj čez 15 evrov na mesec. Glede na to, da se za povprečen slovenski račun za elektriko šteje 30-40 evrov, kar veliko!

Kaj pa kabelski modem, stikala in brezžični usmerjevalniki? Konfiguraciji modem (T-2), stikalo Linksys in brezžični usmerjevalnik Linksys smo namerili 57 W. 24 ur na dan - 6,7 evra na mesec.

Kaj pa televizor, ki služi kot prikazovalnik vseh tistih prepovedanih vsebin, ki jih pretakamo iz spleta po 15 evrov na mesec? Novejši, ploski televizorji so varčnejši od starih katodnih, kajne? Morda res, vendar so tudi večji. Staremu 70-centimetrskemu televizorju smo namerili 70 W, novemu 106-centimetrskemu LCD TV (Sharp, 42-palčni) pa celih 183 W! Pa recimo, da je televizor prižgan le zvečer, 4 ure na dan. Strošek - 3,6 evra na mesec. A to še ni vse. Omenjeni LCD TV tudi v stanju mirovanja troši 19 W, to pa je na mesec dodatna 2 evra ...

Diskovni videorekorder? 33 W. 24 ur na dan - 3,9 evra na mesec.

Če seštejemo doslej zapisano, smo že pri 32 evrih na mesec. Še bolj nazorno - 384 evrih na leto! Samo s tehniko, brez bojlerjev, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, kuhalnikov, pralnih strojev, sušilcev in podobnega!

Sprotno spremljanje porabe

Električni števec, ki prek GPRS sproti sporoča trenutno porabo električne energije.

Zgoraj opisanega merjenja se lahko lotimo občasno, ko nas zagrabi varčevalni refleks, je pa še druga rešitev - sprotno opazovanje porabe električne energije celotnega gospodinjstva. Elektro Ljubljana (verjetno pa tudi drugi dobavitelji električne energije) namreč ponuja storitev, ki se imenuje Spremljajmo svojo porabo, s katero za 10 evrov dobimo nov električni števec, ki prek mobilnega omrežja (GPRS) v Elektro pošilja podatke o trenutni porabi. 10 evrov, pri povprečnem računu 40 evrov? Ni zanimivo, kajne?

Prav, pa preskočimo v poslovni svet. Tam so mesečni računi, tudi pri razmeroma majhnih podjetjih, mimogrede nekaj 100 ali celo tisoč in več evrov. 10 evrov se tam res ne pozna, lahko pa zelo koristi.

Elektro Ljubljana nam je za potrebe preizkusa zamenjal električni števec in nam dal dostop do spletne programske opreme, ki se v primeru poslovne uporabe imenuje Splet.EN. In je skoraj enaka tisti, ki jo uporabljajo zgoraj omenjeni domači uporabniki.

Zakaj GPRS?

Zakaj števec komunicira prek GPRS in ne kar po električnih vodih? Odgovorni pravijo, da tehnologija komuniciranja po električnih vodih (PLC) deluje le po nizkonapetostnih napeljavah in se torej ustavi pri transformatorju. Imajo pa že postavljen pilotski projekt, pri katerem posebni števci komunicirajo na ta način, vendar le s posebnim oddajnikom, ki je nameščen na transformatorju in prejete podatke od tam naprej pošilja prek GPRS.

Kot rečeno, je "programska oprema" le spletna povezava, do katere pridemo z uporabniškim imenom in geslom. Ko izberemo, ali nas zanima izračun po eno- ali dvotarifnem sistemu (Elektro bi lahko možnost privzeto sam nastavil, je pa koristno, da lahko naredimo izpis za oba načina tarifiranja), in še obdobje, za katero nas zanimajo podatki (na dan, teden, mesec), se izriše grafikon s prikazano električno močjo (W), ki pričakovano niha v odvisnosti od ur v dnevu in seveda samih dnevov (vikendi ...). Mimogrede, vključimo lahko tudi prikaz energije (kWh), vendar je izris čuden, saj nikjer ne piše, da izrisane vrednosti veljajo za 15-minutna obdobja. Sploh pa bi morala biti energija prikazana kot stolpec (ploščina v 15-minutnem obdobju), ne z običajnim črtnim grafikom. 15-minutne izmerjene vrednosti lahko izvozimo v besedilno datoteko (TAB delimited), vendar je bila v času preizkusa ura zajema napačna - od prave ure se je razlikovala za dve uri. Pri Elektru pravijo, da bodo napako popravili.

Pri preizkusu nas je najbolj zanimalo, kateri so naši največji porabniki oz. koliko električno energijo trošijo osebni računalniki. Za preizkus smo večino računalnikov v podjetju ugasnili (skupaj 24) in grafikon je hitro pokazal, da se je trenutna poraba zmanjšala iz 9,27 kW na 6,8 kW. Kaj pa preostali kilovati? Strežniki in dve klimatski napravi zanje, nedvomno ... Kakorkoli, izračunali smo, da bi z ugašanjem teh 24 računalnikov za 18 ur na dan privarčevali 228 evrov na mesec. 2743 evrov na leto. Kar nekaj, ne?

Mimogrede, če sodite med večja podjetja, s priključno močjo 41 kW in več, vam Elektro Ljubljana tak "pameten" števec namesti že sam od sebe, saj ga potrebuje za spremljanje porabe, kar je povezano s predpisi povezanimi z trgom z električno energijo. Za pridobitev gesla za uporabo pa boste še vedno morali plačati omenjenih 10 evrov na mesec ...

Grafikon tedenske porabe lepo kaže kje in kdaj bi se dalo še kaj privarčevati.

Varčni računalnik

V domu vsakega "pravega" računalnikarja so največji porabnik elektrike prav računalniki. Na nekaterih mestih lahko porabo hitro zmanjšamo - računalnike čez noč ugašamo (ali jih vsaj postavimo v mirovanje), zaslone ugašamo, kadar jih ne uporabljamo itd. - spet drugje pa to ne gre. Strežnik mora biti vedno prižgan, prav tako vdorobran. Res je, teh dveh ne moremo kar ugasniti, lahko pa jih nadomestimo z varčnejšo različico.

Računalnike Soekris pri nas prodaja Kerberos d.o.o., forum.sp.muzenic.net.

Varčni računalniki se od navadnih razlikujejo v dveh pomembnih značilnostih - vgrajene imajo varčne različice procesorjev in ne uporabljajo klasičnih (gibljivih) diskov. Konkurence na tem področju ni dosti, med boljše pa sodijo računalniki ameriškega podjetja Soekris Engineering, www.soekris.com, ki jih brez težav kupimo tudi v Evropi.

Soekrisovi računalniki so zasnovani na procesorjih AMD Geode, ki so zmogljivostno v razredu 80486 233 MHz/Pentium II 500 MHz, odlikujejo pa se z izredno nizko porabo - Geode LX pri 500 MHz ima moč le 1,6 W. Procesor zaradi nizke moči ne potrebuje aktivnega hlajenja, zato v računalniku ni nobenega ventilatorja. Ker namesto diskov uporabljajo kartice Compact Flash, tudi ni šumenja diskov, zato so ti računalniki popolnoma neslišni. Vanje brez težav namestimo vrsto različic Linuxa, kateregakoli od operacijskih sistemov iz družine BSD ali pa enega izmed vnaprej pripravljenih paketov za varovanje omrežij (m0n0wall, pfsense ali pa DD-WRT, ki ga mnogi poznajo kot nadgradnjo za LinkSysove usmerjevalnike).

Trenutno je najzanimivejši model net5501. Ima procesor Geode LX, ki deluje s hitrostjo 500 MHz, in 512 MB pomnilnik (433 MHz in 256 MB v šibkejši različici 5501-60). Vgrajene ima tudi štiri stomegabitne omrežne vmesnike, dva zaporedna vmesnika, dva vmesnika USB 2.0 (od tega sta en zaporedni vmesnik in en vmesnik USB skrita v notranjosti računalnika), mesto za kartico CF in celo vmesnika IDE ter SATA, če bi želeli vanj dodati disk. V notranjosti ima še razširitveno mesto mini-PCI tip III, v katero lahko vstavimo kartico za strojno kodiranje ali brezžični vmesnik. Celota je varovana s strojnim čuvajem (watchdog), ki računalnik znova zažene, če se operacijskemu sistemu kolcne.

Morda se opazili, da v prejšnjem odstavku nismo omenili video izhoda? Res je, Soekrise nadzorujemo kar čez zaporedni vmesnik, kar zna biti v sodobnih časih, ko ga v prenosnike ne vgrajujejo več, kar problematično. Na piščevem domu je zato na Soekris priključen kar stari dobri terminal VT220, obnesejo pa se tudi pretvorniki med USB in zaporednim vmesnikom. Res pa je, da potrebujemo tak nadzor samo ob začetni namestitvi, kasneje pa se na napravico pač priključimo po omrežju in vse opravimo na daljavo.

Kaj pa poraba? Računamo lahko, da deluje Soekris net5501 s povprečno močjo kakih 5 W. Če imate trenutno za vdorobran kakšno staro škatlo s Pentiumom II, deluje s povprečno močjo okoli 70 W (lahko tudi več). Razlika je torej 65*24 = 1560 Wh oziroma 1,5 kWh na dan. Torej nekaj čez 7 evrov na mesec ali skoraj 85 evrov na leto.

Primož Gabrijelčič

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki