V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Samsungove težave z brezžičnim signalom so resda precej razširjene, kot ste ugotovili že sami, niso pa vedno navzoče. Imamo Galaxy Note 10.1, ki WiFi točko lovi enakovredno z drugimi napravami. Imate težave s tablico še kje drugje ali zgolj med stenami doma? Ponavadi namreč pomaga že majhna sprememba nastavitev usmerjevalnika, na primer izklop Access Control ali menjava šifriranja povezave s TKIP na AES. Je sprejem enako slab, če točki izklopite preverjanje z geslom in jo popolnoma odprete? Razen navedenih smernic vam žal težko pomagamo. Poskusili bi v drugem okolju in ob morebitni šibki povezavi tablici omogočili še korenski dostop in nanjo naložili kak drug ROM.
Konceptualno se diski vse od prvih osebnih računalnikov niso bistveno spremenili, saj jih še vedno sestavljajo magnetne plošče za hranjenje podatkov in pisalno-bralna glava za dostop do njih. Ko pa so se diski z naraščanjem zmogljivosti začeli bližati fizikalnim omejitvam, so izdelovalci staknili glave in izumili več tehnologij, ki na te nosilce še bolj na gosto tlačijo podatke.
Razviti umetno inteligenco se zdi precej težje, kot se je zdelo pred desetletji, ko smo jo začeli (pre)hitro kovati v zvezde. Morda tudi zato, ker še vedno ne razumemo povsem dobro, kako pravzaprav delujejo ljudje, njihovi možgani in razmišljanje. Toda v zadnjih letih se je razvoj močno okrepil; zdi se, da smo na pragu novega mejnika, ki mnoge navdušuje, a marsikoga tudi močno skrbi.
Pospeševalnik zagonskih podjetij Kickstarter zdaj poznamo že nekaj časa, a zanimanje za tako financiranje in podporo zanimivim zamislim ne pojenja. Prav nasprotno. Uspešni zgledi iz bližnje preteklosti so pritegnili še večjo množico podjetnikov, to pa pomeni, da je danes že težko ločiti zrno od plev, a na koncu je dobrega zrnja več kot dovolj. Obenem to ostaja eden najbolj neposrednih, učinkovitih in demokratičnih načinov preverjanja dejanskega zanimanja kupcev za dobre zamisli in izdelke.
Mediji, ki se ubadamo z modernimi tehnologijami, smo že nekoliko vajeni pisanja člankov, v katerih raziskujemo ozadja naše majhnosti v praksi. Itunes, Paypal, Netflix in še bi lahko našteli storitve, zaradi katerih smo dolga leta z zavistjo zrli v prebivalce prepoznavnejših držav. A to še niso bile zares pomembne stvari.
Petindvajset let mineva od prvega skupka pisarniških programov, znanih pod imenom Microsoft Office. Izdelek je v četrt stoletja prilezel do statusa legende in je danes sinonim za urejanje besedil, računanje preglednic in izdelovanje predstavitev. Da je Pisarna veliko več od naštetega, dokazuje tudi nova velika različica paketa – Office 2016.
Huawei Mate S. Huawei bo očitno treba začeti jemati resno, saj ga je z izdelavo Nexusa 6P požegnal Google. Ta poteza prihaja na podlagi zadnjih dveh telefonov tega izdelovalca, ki sta bila za Kitajce resen napredek. P7 in P8 sta bila povsem spodobna telefona, predvsem pa sta pokazala izdelovalne zmogljivosti podjetja Huawei. Enako so očitno mislili v Googlu, saj je njihov Nexus 6P narejen na podlagi telefona, ki ga opisujemo tokrat.
Applov telefon je eden največjih statusnih simbolov zadnjih desetih let. Kljub kitajskim kopijam in poplavi odličnih androidnih telefonov, se je iPhone v glavah ljudi zasidral kot naprava, ki pooseblja čut za estetiko, preprosto rabo in odlično kakovost. Je izhodišče, s katerim se merijo vsi drugi pametni telefoni, od najcenejših do najdražjih.
Cikel izdaje telefonov najvišjega ranga se je umiril. Izdelovalci bolj ali manj predvidljivo tempirajo izdajo svoje najboljše naprave in v teh vzorcih je za nas kupce nekaj ugodja. Približno vemo, ali se nam splača počakati še mesec ali dva na želeno novo napravo. Apple je cikel izdaje svojih telefonov spremenil v pravo znanost in njihove predstavitve so zdaj že tako zasidrane v zavest, da se pač ve: jeseni bomo deležni novega iPhona.
Tiskalnike, tudi laserske in tudi barvne, v Monitorju preizkušamo že vrsto let, in to redno, takoj ko se nam jih v laboratoriju nabere dovolj. Po daljšem času pa smo se odločili še za večji primerjalni test, na katerem smo se potrudili zbrati modele vseh blagovnih znamk, ki so naprodaj pri nas.
ivimo v prelomnem času, ko že več kot polovico vseh poizvedb opravimo na mobilnih napravah. Google se je začel temu prilagajati in dramatično spreminja način iskanja. Namesto tipkanja ključnih besed in prebiranja zadetkov bomo v prihodnosti poizvedbe izvajali z glasom ali pritiskom na informacijo na zaslonu, o kateri želimo izvedeti več. V ozadju je jedro Knowledge Graph, najboljši zgled semantičnega iskalnika, ki zna besedam na zaslonu dodati pomen in kontekst. Rezultat? Povsem drugačna uporabniška izkušnja kot doslej.
Starejši računalnikarji se vsekakor spomnimo podjetja Jerovšek Computers, ki je vrsto let veljalo za pravcatega velikana na domačem trgu. A kratkemu času na slovenskem računalniškem prestolu je sledil propad podjetja. Slabe finančne in druge poslovne odločitve ter katastrofalen nadzor nad stroški so Jerovšek Computers v vsega nekaj letih dobesedno potopili.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
OnePlus One ima sicer odstranljivo zadnjo stranico, a baterije ni mogoče menjati.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Čeprav tržni analitiki klasičnim namiznim računalnikom zadnjih deset let napovedujejo zaton, ti modeli še vedno niso rekli zadnje besede. Preprosto se ne (v)dajo. Še vedno imajo na svoji strani dovolj argumentov, s katerimi premagajo prenosnike in tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Izraz ultrabook je pred mobilno revolucijo izumil Intel, ki je hotel nekatere okenske prenosnike čim bolj približati Applovim Macbookom. Šlo naj bi za zelo lahke, tanke, a kljub temu zmogljive prenosnike.
Da, če bi radi delali, »ustvarjali« podatke in jih ne le uporabljali, potem potrebujemo računalnik. Tablice, telefoni in podobne prenosne igrače, ki obvladujejo računalniško sedanjost, ne bodo dovolj. Lahko pa si omislimo kompromis – računalnik, ki je skoraj tako tanek kot tablica. Ultra tanek prenosnik.
Po tem, ko je prodaja pametnih telefonov leto za letom dosegala nove rekorde, se lahko upravičeno vprašamo, kdaj bo ta rast zastala. Zadnji prodajni podatki kažejo, da se to morda že dogaja. Četudi so telefoni še naprej z vsako generacijo zmogljivejši, se prodaja najboljših modelov strmo zmanjšuje. Z nekaterimi izjemami se prodajajo dobro le cenejši modeli. Če odmislimo Apple, ki je za zdaj nedotakljiv fenomen (do kdaj le?), je od izdelovalcev androidnih telefonov le Samsung objavil neznaten dobiček, vsi drugi imajo izgubo. Prav smešno je gledati, ko izdelovalci ob desetinah milijard prometa ustvarijo le kak milijonček dolarjev dobička. Poznavalci trdijo, da so razmere za mnoge že nevzdržne, tako da se obetajo precejšnje spremembe. Ali bodo telefoni sledili tablicam, katerih prodaja še naprej usiha?
Sejem potrošniške elektronike IFA nikoli ne razočara. Tudi letošnje novotarije premikajo meje mogočega, saj različni izdelovalci kar tekmujejo, kdo bo predstavil najučinkovitejšo ali pa vsaj najopaznejšo inovacijo. Vsi seveda v upanju, da jim bodo novi izdelki prinesli še več strank in prihodkov.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Začela se je nova tehnološka vojna: kdo bo nadziral vaše digitalne podatke? Drew Houston, 32-letni direktor Dropboxa, je prepričan, da lahko premaga največje tehnološke gigante.
IBM se je julija letos neskromno pohvalil, da je v sodelovanju z newyorško univerzo SUNY ter podjetjema Samsung in Globalfoundries izdelal prvi čip z delujočimi tranzistorji v 7 nm litografiji. S tem je prekosil še sam Intel, ki je na področju izdelave procesorskih čipov nesporni vladar. Čeprav novih čipov še lep čas ne bo v računalnikih, gre za zelo pomemben dokaz praktične izvedljivosti postopka, ki je doslej živel le v znanstvenih člankih, in za udejanjenje proizvodnih tehnologij, ki bodo koristile tudi pri izdelavi današnjih čipov.
Domači kino sistemi so se povzpeli stopničko više in z dodatnimi zvočniki omogočajo še pristnejšo večdimenzionalno izkušnjo. Ta hip so na voljo že trije novi zvočni formati: Dolby Atmos, Auro3D in DTS:X. Prvega smo vzeli pod drobnogled.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Vsak začetek je težak, pravi slovenski pregovor. Naslednje vrstice bodo poskrbele, da ob nagradnji/namestitvi operacijskega sistema Windows 10 nikakor ne bo tako.
Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi nova okna Windows 10 prinašajo s seboj precej nepričakovanih novosti glede zbiranja in obdelave podatkov posameznikov, zato smo si ogledali, kako poskrbeti, da bo naša zasebnost v novem operacijskemu sistemu ostala nedotaknjena. Da bo Windows 10 postal tak, kot bi sicer moral biti že »tovarniško«, če želite.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
