Naš izbor na iPhonu
Google Duo. Google je pred kratkim predstavil novo, zelo enostavno aplikacijo za video klice, imenovano Google Duo.
Google Duo. Google je pred kratkim predstavil novo, zelo enostavno aplikacijo za video klice, imenovano Google Duo.
Fingerprint Gestures. Zmožnosti telefonov Pixel, ki omogočajo upravljanje telefona z dotikanjem bralnika prstnih odtisov, na drugih telefonih pričaramo z uporabo aplikacije Fingerprint Gestures.
Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.
Kot pri gradnji hiše, kjer najprej narišemo načrt in šele nato primemo v roke zidarska orodja, ob snovanju aplikacije sprva praviloma nastane »mockup«. Gre za prototip, ki omogoča testiranje funkcionalnosti sistema, uporabniškega vmesnika in oblikovanja aplikacije. V preteklosti smo vse našteto skušali simulirati na papirju, danes pa nam je na voljo precejšnje število nadvse sposobnih programskih pripomočkov.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Eden največjih izzivov svetovnega spleta je dokazovanje istovetnosti uporabnika. Spletna identiteta je velikokrat izmišljena, občasno projekcija videnja samopodobe, dostikrat skrita pod plašč anonimnosti, ki posamezniku dovoljuje svobodnejše izražanje. Po drugi strani je zagotavljanje istovetnosti uporabnika v spletu zelo zahtevno opravilo, saj je možnosti potvarjanja identitet zelo veliko.
Osebno se imam za dokaj prizemljenega uporabnika tehnologije, ki ne verjame v teorije zarote. Vsaj ne tako zelo, da bi na vsakem koraku opozarjal na množico različnih lobijev, ki nam menda krojijo življenje. Od farmacevtskih in biogenetskih do, seveda, državnih. Res pa je, da sem bil o tem stališču v zadnjih letih že prisiljen vnovič razmisliti. Pred nekaj leti, ko je prišlo na dan, da sta bili vojni v Afganistanu in Iraku sproženi na podlagi (nalašč) prirejenih podatkov in »dejstev«, nazadnje pa nekaj kasneje, ko je Edward Snowden razgalil mednarodno obveščevalno skupnost in njene vohunske metode, ki danes prodirajo v vse pore naših digitalnih življenj. Ta dva preobrata sta mi dala misliti, ko mi je kolega na kavi omenil, da tudi zadnja afera v zvezi s Samsungom že malce smrdi po zaroti.
Družba Amdahl Corporation je še eden izmed nekdanjih velikanov s področja informatike. Starejši računalnikarji se spominjajo podjetja predvsem po velikih bitkah s konkurentom IBM na področju računalnikov mainframe in superračunalnikov.
V zadnjem času je bil na področju umetne inteligence dosežen neverjeten napredek. A stroji bodo to, kar si obetamo od njih, zmogli le, če bodo razumeli jezik, in to bo najtežji korak doslej.
Sredi oktobra je v Samsungu vladalo obsedno stanje. Manj kot dva meseca po predstavitvi novega telefona Galaxy Note7 so sprejeli težko odločitev, da telefona ni mogoče rešiti. Ustavili so proizvodnjo, poltretji milijon kupcev po svetu pa pozvali, naj nevarne telefone vrnejo. Težave so se s tem šele začele.
Avtokamere so zlasti v Rusiji že dlje časa zelo priljubljene, ker uporabnikom pomagajo razjasniti okoliščine prometnih nesreč, v internetu pa poskrbijo za neskončne ure zabavnih in tudi grozljivih posnetkov. Ker so cenovno dostopnejše, o njihovi rabi premišljuje tudi čedalje več Slovencev. Preizkusili smo šest modelov, jih primerjali z brezplačnimi alternativami v obliki aplikacij za pametne telefone in preverili, ali jih je pri nas in v soseščini sploh dovoljeno uporabljati.
Računalniški virusi so vedno pereča tema in vsi, razen avtorjev in kriminalnih združb, ki jih uporabljajo za svojo nelegalno pridobitno dejavnost, si želimo, da bi jih sploh nikdar ne bilo.
David Mrvar je eden vidnejših in aktivnejših članov DEVS – Društva za električna vozila Slovenije. Z njim smo želeli pokramljati o prednostih in slabostih najnovejših načinov vožnje. Med dogovarjanjem za intervju nas je presenetilo vztrajanje, da nas bo kar on obiskal v pisarni. Po njegovem je namreč prav, da vožnjo opravi tisti, ki jo zmore opraviti bolj ekološko.
Lebdeči pripomočki (t. i. »widgeti«) v jabolčnem svetu niso novost. Po zgledu Googlovega mobilnega operacijskega sistema Android jih je Apple uvedel z iOS 8. Na telefonih iPhone in tablicah iPad so bili sprva omejeni na prikaz v opozorilnem središču Notification Center, z deseto različico Applovega mobilnega operacijskega sistema pa so na voljo praktično povsod.
Aplikacije za navigacijo poskrbijo, da se v neznanem okolju nikoli ne izgubimo, da s prijatelji delimo lokacijo, kjer jih čakamo, da se izognemo gneči na (pre)natrpanih cestah in še kaj bi se našlo. Androidni potovalni pripomočki so nujna programska oprema slehernega lastnika pametnega telefona z Googlovim operacijskim sistemom.
eAsistent. Aplikacija, ki povezuje starše, šole in učence. Prek nje lahko starši spremljajo dogajanje v šolah, od urnikov prek izostankov in domačih nalog do govorilnih ur.
Flow Home (Beta) je nove vrste zaganjalnik, ki namesto mreže z ikonami uporablja sodoben videz, podoben postavitvi v revijah in časopisih. Videzu primerna je osredotočenost na novice in družabna omrežja.
Bela hiša je od agencije CIA zahtevala izdelavo načrta, po katerem naj bi izvedli več pritajenih spletnih napadov na cilje v Rusiji. Tako je, kadar internet začne zlorabljati politika. Morali bi jim prepovedati dostop.
O električni mobilnosti se veliko govori, vsi vozniki teh avtov so navdušeni, pa vendar so se izdelovalci doslej z njimi ukvarjali zelo sramežljivo. Nekaj ponudbe je, ni pa v ospredju in cene so za večino kupcev nedostopne. Letošnji pariški avtosalon je nakazal na konkretnejši premik. Morda še ne pri cenah, zagotovo pa glede dosega e-avtov.
Strežnik Exchange je Microsoftov paradni konj, ko gre za izdelke, namenjene sporočanju. Že zdavnaj je prerasel v nadvse zapleten ekosistem, ki ni več namenjen le izmenjavi elektronske pošte znotraj organizacije in s svetom. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da strežnik Exchange ne bi bil niti približno tako uporaben, če na drugi strani ne bi imel tudi odličnega odjemalca.
--Neodvisne ameriške medijske spletne dveri Mother Jones so konec junija 2016 objavile preiskovalno zgodbo iz ameriških zasebnih zaporov. Dolga je bila sedemdeset tisoč znakov (za primerjavo – tale članek je dolg deset tisoč znakov), vsebovala je podrobne tabele in grafe, ustvarjalci so poleg besedila objavili še šest videoposnetkov in zvočni komentar.
Predlog sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1C, ki je bil do konca avgusta 2016 v javni obravnavi, predvideva tudi samodejno zaporo spletnih domen z Interpolovega seznama iWOL (Interpol Worst Of List). Bo to odločilen korak pri zatiranju otroške pornografje ali gre v resnici za kršenje človekovih pravic?
Kot sistemskemu upravitelju manjšega podjetja mi praviloma največ sivih las povzročajo naprave, ki ždijo med digitalnim in analognim svetom. Tiskalniki, optični bralniki, faks ... Zadnje leto pa se jim pridružujejo še certifikati.
Malce pred koncem redakcije je svetovni svet obletela novica o tem, kako se je Hewlett-Packard odločil, da bo s 13. septembrom v svojih tiskalnikih enostavno prepovedal uporabo združljivih kartuš. Kot je na Facebooku zapisal eden naših avtorjev – če bi bila povprečna cena tiskalnika okoli 15.000 evrov, bi bila to nova afera Volkswagen. Ker pa ni, bo vse skupaj za kar nekaj časa potihnilo, vsaj dokler se ne prebudi Evropska komisija, ki ima v tej smeri včasih povedati prav zanimive stvari.
Septembra je bil v Kölnu največji fotografski sejem na svetu – Photokina. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi nekaterih znamk in izdelovalcev iz sveta fotografije, ki jih ni več med nami. Eno takih imen je Yashica.
Različni pomnilniki v računalniku so bodisi hitri bodisi obstojni, vsi pa so precej dragi. Spremembe pričakujemo od novih tehnologij, ki bodo pomnilnik napravile manj kompleksen, zaradi česar bo hitrejši, cenejši in obstojnejši. In morda se bodo računalniki prihodnosti končno vključili v hipu, ne da bi se zaganjali in nalagali. Čas bi že bil.
Šport in tehnologija se od nekdaj odlično dopolnjujeta. Nič drugače ni s spletnimi storitvami, ki aktivnemu sodobniku lajšajo vsakdan. Hiter tempo življenja narekuje, da si vzamemo čas samo zase. Da bi ga čim več ostalo za športno udejstvovanje, poskrbijo naslednje spletne aplikacije, ki so jih razvili na sončni strani Alp.
O izumih na področju programskih jezikov ne pišemo pogosto. A ob 25. obletnici objave prve spletne strani vendarle ne moremo mimo javascripta, ene izmed temeljnih tehnologij, ki poganja svetovni splet.
Spletni pospeševalniki »startupov«, kot sta Kickstarter in Indiegogo, nenehno porajajo sveže zamisli, predvsem pa izdelke, ki v marsikaterem primeru presegajo zmožnosti podobnih komercialnih izdelkov, pogosto tudi po precej nižji ceni. Če se zdi ponudba velikih izdelovalcev včasih že skoraj dolgočasna, pa na področju startupov dobesedno vre od navdušenja, tako avtorjev kot podpornikov. V takih razmerah se tudi lažje oprosti, če kateremu od projektov ne uspe ali ne dobi dovolj podpore. Inkubatorji so postali samovzdržni ekosistemi, ki so vsemu svetu za zgled, kaj lahko naredijo inovatorji, če jim je omogočena izvedba zamisli.
Na cestah se počasi le začenjajo množiti električni avtomobili. Pred časom se jih je lotil tudi Volkswagen, zato smo tokrat preizkusili njihov model e-up!, enega cenejših in zato zanimivejših električnih modelov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih