Analitika je tista, ki osmisli podatke
Poslovna analitika je ustreznica poživilom v športu. Kaj vse lahko z njo dosežejo podjetja, nam je na dogodku Analytics Experience 2016 pojasnil Wayne Thomson, glavni podatkovni znanstvenik družbe SAS.
Poslovna analitika je ustreznica poživilom v športu. Kaj vse lahko z njo dosežejo podjetja, nam je na dogodku Analytics Experience 2016 pojasnil Wayne Thomson, glavni podatkovni znanstvenik družbe SAS.
V poslovnem svetu se pojma poslovna analitika in poslovna analiza pogosto zamenjujeta ali, kljub očitnim razlikam, celo enačita. Da je zmeda še večja, imamo tu še poslovno inteligenco, ki jo v slovenščino pogosto prevajamo tudi kot poslovno obveščanje ali poslovno odločanje. Zmešnjava? Popolna. A le dokler ne boste do konca prebrali tega članka.
Konec starega in začetek novega leta je že tradicionalno priložnost, da se zazremo v prihodnost in predvsem nastavimo strategijo za nova vlaganja in nadaljnji razvoj. Vse to počnemo zato, da bi ohranili pravo pot in po možnosti našli še kak dodaten element za doseganje večje konkurenčnosti na trgu. V pomoč so nam napovedi, ki jih v tem obdobju opravijo ugledni strokovnjaki analitskih družb, kot sta Gartner in IDC.
Algoritmi umetne inteligence v zadnjem času hitro vstopajo v vse segmente tehnoloških izdelkov in storitev, pri tem pa omogočajo stvari, ki doslej niso bile možne. Od napovedovanja dogodkov do avtomatizacije kompleksnih strojev in pogovora z računalniki v naravnem jeziku. Nekateri že trdijo, da smo na pragu nove revolucije, ki bo med drugim spremenila vlogo ljudi in računalnikov v vsakdanjem življenju. Toda ali lahko umetna inteligenca nadomesti tudi intelektualno delo, kot je na primer programiranje teh računalnikov?
Poplava podatkov ne le duši podjetja, temveč je hkrati tudi žarek upanja, da bomo vsi skupaj nekoč živeli in delali bolje. A le, če nam bo uspelo vpreči tako poslovno analitiko kot »nos« za posel.
Družba CompuServe je v ZDA zagnala prvo komercialno elektronsko storitev in je imela pomembno vlogo pri razvoju spletnih komunikacij. Igrala je tudi vidno vlogo pri distribuciji elektronskih časopisov, programske opreme, iger ter snovanju spletnih forumov in klepetalnic. CompuServe je dal svetu tudi zapis animirane rastrske grafike GIF.
Že kar nekaj časa so nam prihranjene tegobe ugotavljanja, kdo izvaja neko priljubljeno skladbo. Ko se kje predvaja, na telefonu zaženemo aplikacijo Shazam, posnamemo 10-sekundni izsek, pa aplikacija izpiše izvajalca in naslov. V ozadju čarovnije se skrivajo velikanske zbirke podatkov in veliko matematike.
Nemalo mobilnih telefonov je sklenilo svojo pot v lužah, bazenih, toaletnih školjkah, jezerih in morjih. Včasih zadostuje že prenašanje s hladnega na toplo in nasprotno, da kondenz opravi svoje. »Moker je bil«, je pogosto razlog, da nam na servisu zavrnejo garancijsko popravilo telefona. Ker elektronika načeloma ne mara vode, nekateri izdelovalci mobilnih telefonov kot konkurenčno prednost navajajo različne certifikate vodoodpornosti. Kaj je zdaj s to vodo?
Zanimalo nas je, kako na izzive, povezane z razvojem bančnih aplikacij, gledajo njihovi snovalci in razvojniki. Obzorja nam je razširil Zoran Bebić, vodilni razvijalec v podjetju Comtrade Digital Services, ki skupaj s sodelavci skrbi, da ima Slovenija odlične bančne rešitve na svetovnem trgu.
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Rešitve za mobilno plačevanje so že lep čas ena najbolj vročih tehnologij, ki obljubljajo velike spremembe v načinu, kako bomo kupovali in plačevali v prihodnje, a so bile doslej na voljo predvsem na večjih in bolj razvitih trgih. Izjema je predvsem vsem znana Moneta, ki pa ima izrazito krajevni značaj in omejeno podporo na prodajnih mestih.
Položnice so nadloga, ki nas čaka vsak mesec – elektrika, voda, gretje, komunikacije, RTV. Nadloga zato, ker gre za redne odlive z naših bančnih računov, in nadloga zato, ker je s plačilom kar nekaj dela.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Applovi telefoni nimajo aplikacije Android Auto, saj se v Cupertinu trudijo z lastno avtomobilsko storitvijo CarPlay. A vozniki z napravo, ki se na hrbtu diči z logotipom ugriznjenega jabolka, pomanjkanja kljub temu ne občutimo. Med ponudbo na tržnici App Store najdemo naslednje programske izdelke, ki jih bo vesel še tako neumen avto.
Android Auto je Googlova aplikacija za voznike, ki imajo pametni telefon z Googlovim mobilnim operacijskim sistemom, nimajo pa avta, ki bi bil združljiv z istoimensko velikanovo storitvijo. Ker v Sloveniji aplikacija (še) ni na voljo (pa tudi sicer ni nič posebnega), se podamo v lov za spodobnimi alternativami.
Evernote Scannable. Aplikacija podjetja Evernote, namenjena hitremu in enostavnemu optičnem branju dokumentov, ki jih v digitalni obliki shranimo v njihovo oblačno shrambo.
Shortcut Helper je priročen pripomoček, ki omogoča, da na namizje dodamo bližnjice do datotek, imenikov, aplikacij, nastavitev, stikov in sporočil.
Vse več analitikov opozarja, da so pred družbo Apple zaradi pomanjkanja drznosti najbrž težji časi kot so jih preživljali v zadnjih letih. Toda take kritike smo že večkrat slišali tudi v preteklosti, a jih je Apple pogosto brž utišal z »naslednjo veliko zamislijo«
Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo
Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Ustvarjalci prvoosebnih strelskih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake so po 18 letih dokončno unovčili nekdanjo slavo.
Pred petimi leti je Apple predstavil pomočnico Siri, ki razume govorjeni jezik. Koristno zmore odgovarjati na vprašanja in urejati številne opravke. Ker je konkurenčni Google Now nem, so letos predstavili Google Assistant, ki zmore približno isto. Povej mi, s kom bi se raje pogovarjal, pa ti povem, kdo si.
Navidezna resničnost vzbuja čedalje večje zanimanje, čeprav so dosedanji specializirani prikazovalniki bodisi zelo dragi ali pa premalo zmogljivi zanjo. V prvi vrsti navdušencev so uporabniki iger, toda namembnost je še precej širša, a morda v nekoliko drugačni izvedbi.
Babilonci so želeli sezidati mesto in stolp, ki bi segal do nebes. Ker se je bogu to zdelo nečimrno, jim je zmešal jezike, da se niso mogli razumeti, in so se razkropili po vsem svetu. Danes smo vnovični postavitvi stolpa bliže kot kdaj prej, saj je strojno prevajanje že zdavnaj postalo uporabno in se pri enostavnih besedilih že spogleduje s človeškimi prevajalci. Manjka le še pika na i.
Človeško telo je, vsaj dokler pravilno deluje, odlična naprava. Ne deluje pa vedno pravilno – nekateri imajo z njim težave od rojstva, drugi jih pridobimo z leti.
Starih »internetnih« naslovov IPv4 je dobre štiri milijarde, od tega je poldruga milijarda dodeljena ZDA. Če gre verjeti geolokacijskim storitvam, ki ponujajo ugotavljanje fizične lokacije posameznega naslova IP, je več kot 600 milijonov dodeljenih odročni kmetiji sredi Kansasa. Ta štirinajst let stara napaka je stanovalcem povzročila nemalo težav.
Tiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom.
Splet ponuja mnoštvo najrazličnejših vsebin in člankov. Večkrat se zgodi, da naletimo na daljše besedilo, ki ga v danem trenutku ne moremo zaužiti. Na pomoč nam priskočijo orodja za shranjevanje. Pripomočki za kasnejše branje so evolucija dobrih, starih zaznamkov.
Googlov poštni odjemalec je zaradi istoimenske storitve elektronske pošte najbolj priljubljen tak program na napravah z operacijskim sistemom Android. Najdemo ga praktično na slehernem telefonu z Googlovim mobilnim sistemom, a to še ne pomeni, da uporabniki nimamo alternativ. Na kratko si oglejmo, katere aplikacije ga dostojno nadomestijo in (nemara) celo presežejo.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih