Ni redko, da tehnologija prehiteva zakonodajo. Šifriranje je lep zgled, saj pravilno zašifriranih podatkov brez šifrirnega ključa ne more razvozlati nihče. Četudi imajo organi pregona v nekaterih primerih s sodno odredbo zagotovljeno pravico dostopa do podatkov, je iz tehničnih razlogov ne morejo udejanjiti. In takšno tehnologijo imajo že običajni mobilni telefoni, ki jih kupimo v prosti prodaji.
Podkasti so se v zadnjih letih žanrsko zelo razvili, že od samih začetkov pa so na voljo takšni, ki se ukvarjajo z računalništvom in zabavno elektroniko. To ni tako presenetljivo, saj so podkaste najprej ustvarjali in poslušali tisti, ki so znali uporabljati prve mobilne predvajalnike in snemalno opremo. Naslednji izbor oddaj predstavlja nekaj tistih, ki jih poslušamo v uredništvu in se ukvarjajo s podobnimi tematikami, kot so tiste, o katerih je mogoče prebirati v Monitorju.
Policija in gasilci se leta niso mogli dogovoriti o vzpostavitvi skupnega omrežja za komuniciranje. Zato bomo zdaj davkoplačevalci po odločitvi vlade financirali gradnjo dveh različnih omrežij. Analiziramo, kako je prišlo do te odločitve, in kakšne so posledice.
Kako se torej sodobni »infotainment« sistemi odrežejo v praksi? Da bi se prepričali, smo v uredništvu preizkusili dva predstavnika, ki bržkone najbolje ponazarjata današnje stanje razvitosti računalniško podprtih informacijskih sistemov v avtomobilih.
Številni poročevalci z letošnjega sejma CES v Las Vegasu so zapisali, da je bil to pravzaprav že skoraj avtomobilski, ne računalniški sejem. Toliko je bilo namreč novosti in svetovnih premier s področja računalniške tehnologije, ki doživlja pravi razmah razvoja v avtomobilih.
Računalnikarji smo pri upravljanju domačih usmerjevalnikov vajeni, da začnemo z vpisom naslova IP 192.168.1.1 v brskalnik, kjer je ponavadi uporabniški vmesnik. Danes pa lahko večino usmerjevalnikov nastavljamo kar z aplikacijo na telefonu.
Brezžične usmerjevalnike v Monitorju spremljamo od samih začetkov in vsako leto smo priča kakšnem premiku, ki celotno kategorijo pomakne naprej.
Ko neka tehnologija dozori, postane dostopna vsem, prodajati jo začnejo v supermarketih in – izdelovalci se začnejo truditi z zunanjo podobo izdelkov. Temu smo priča tudi med usmerjevalniki Wifi, ki smo jih tokrat znova preizkusili.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Compaqove računalnike je pred desetletji spremljal ugled odlične kakovosti in inovativnega duha, nad njimi so se navduševali tako uporabniki kot trgovci. Pred dvajsetimi leti je bil Compaq celo največji izdelovalec računalnikov na svetu, ko ga je prevzela družba Hewlett-Packard, pa je počasi utonil v pozabo.
Izum električnega telegrafa je tlakoval pot bliskovitemu razvoju električnih telekomunikacijskih naprav v drugi polovici 19. stoletja. Tako je na napravah za električni prenos zvoka na daljavo delovalo celo morje bolj ali manj uspešnih izumiteljev in te naprave izboljševalo.
Ne, ni izvedljivo, ker se ključa Ki načeloma ne da prebrati s kartice SIM. Pri nekaterih starejših karticah (v1) se je to dalo, pa še tam je bila verjetnost, da se bo kartica SIM ob tem uničila, danes pa so zaščite že bistveno boljše. V2 SIM kartic so sicer nekaj skušali analizirati s posebno opremo – rezanje z laserjem, analiza z elektronskim mikroskopom itd., a to je povsem nepraktično.
Mobilni telefoni so v zadnjih letih tako napredovali, da le stežka najdemo kakšno podobnost s tistimi izpred dveh desetletij. Ena redkih komponent, ki so ostale nedotaknjene, je kartica SIM, s katero telefon dobi identiteto in se predstavi omrežju. A zadnje napovedi kažejo, da se bodo naposled poslovile tudi legendarne »SIMke«.
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
Izbiranje najboljših programskih izdelkih leta 2015 je silno preprosto, pa tudi zelo zapleteno.
V minulem letu je večina izdelovalcev poskrbela predvsem za nadaljnji razoj izdelkov iz preteklih let. Vznemirljivo novih, izstopajočih izdelkov je bilo razmeroma malo. Zanimivo, da se začenja enako dogajati tudi na področju mobilnih naprav, ki vstopajo v zrelo obdobje, ko je težko dodajati revolucionarne novosti v že tako bogat nabor lastnosti. Toda trg je kljub temu zasičen s številnimi novimi modeli in različicami izdelkov, s katerimi skušajo izdelovalci najti nove tržne niše. Naloga urednikov Monitorja je, da iz te množice izluščimo tiste, ki so najboljši.
Minulo leto, 2015, nemara ni bilo tako bogato z novostmi kot kako drugo, a smo ga v Monitorju izkoristili za preizkus množice izdelkov, strojnih in programskih. Avtorji, ki s članki pokrivajo določena področja, so naredili pregled leta in ga obnovili v pripetih člankih.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Če bo področje navidezne resničnosti leta 2016 res tako velika uspešnica, kot napovedujejo strokovnjaki, utegne to odločilno vplivati tudi na zamenjave osebnih računalnikov.
Največji sejem potrošniške elektronike na svetu, lasvegaški CES, vsako leto postreže z neizmerno bero novosti, ki si jih posameznik v tednu dni, kolikor traja sejem, ne more niti vseh ogledati. Smo pa zato v Monitorju pripravili podroben povzetek pomenljivih inovacij in trendov, ki jim bomo v obliki takih in drugačnih pametnih izdelkov priča letos.
Slišalo se je predobro, da bi bilo res. Kampanja na spletni platformi za družbeno financiranje Kickstarter je iskala podpornike, ki bi obudili v življenje mikrokonzolo, temelječo na mobilni platformi. Ta naj bi, povezana s televizorjem ali računalniškim monitorjem, v lastniku takojci prebudila igričarsko slo. Ouya.
Današnje sodobne elektronske komunikacije so povečini novejšega datuma, še najstarejša – elektronska pošta in mobilni telefon – imata le dobrih štirideset let. A njuni predniki so precej starejši. Tokrat si bomo ogledali zgodovino nekaterih tehnologij, ki so nedolgo tega vladale svetu ali vsaj informacijskemu delu sveta.
Pred dobrim desetletjem je Google ob koncu leta prvič pripravil Zeitgeist, letni pregled najbolj priljubljenih iskalnih pojmov, pri čemer se je osredotočal na različne fenomene, ki so iskanje pognali v višave. Podobno danes počnejo tudi pornografske spletne strani.
V zadnjih letih računalniki pospešeno osvajajo področja, ki smo jih imeli dolgo časa za neosvojljive trdnjave človeškega razuma. Šahiranje je že lanski sneg, danes računalniki vozijo avtomobile po mestih, prepoznavajo govor in prevajajo, igrajo kvize, zdravijo, analizirajo družabno omrežje in vaše nakupe. Dobrega pol stoletja smo potrebovali, da smo izdelali računalnike, ki se učijo in znajo stvari, ki jih njihovi tvorci ne obvladajo. Poglejmo, kako.
Računalniki in izobraževanje gredo z roko v roki. To vemo že od samih začetkov računalništva. Toda razvoj spletnih storitev, tečajev, interaktivnih večpredstavnih vsebin in še česa spreminja računalnike iz pripomočkov v osrednji del izobraževalnega procesa. Pred nami je doba nenehnega izobraževanja v vseh starostnih obdobjih, ki bo močno preoblikovala področje izobraževanja, kot ga poznamo danes.
Kot urednik imam privilegij, da lahko svoje prispevke napišem na koncu, ko so drugi avtorji svoje že oddali, in se tudi na tej podlagi odločim, o čem bom pisal. In tokrat s presenečenjem ugotavljam, da je večina piscev pred mano sicer nekaj bežno omenjala tudi telefone, a si nobeden kar nekako ni upal reči bobu bob – telefon je tisto, kar je danes v svetu tehnike pač najpomembnejše.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
Tile seznami najbolj priljubljenih proizvodov informacijske družbe mi gredo vedno malo na živce. Predvsem zato, ker se neprestano spreminjajo in so v bistvu aktualni samo med sestavljanjem. Toliko v opozorilo, če me boste ob izidu revije spraševali o posamezni zadevi s spodnjega seznama, jaz pa ne bom imel pojma, o čem govorite.
Za razliko od večine kolegov moj najboljši digitalni pomočnik ni pametni telefon, temveč osebni računalnik. Da, pravcati namizni računalnik, za katere sicer analitiki napovedujejo, da bodo na dolgi rok (skoraj) izumrli. Zakaj namizni računalnik? Ker je še vedno najboljša kombinacija zmogljivosti in razširljivosti – je namreč nadpovprečno zmogljiv, po zaslugi semipasivnega napajalnika pa tudi skoraj povsem tih. Članke pač rad pišem v miru. Vam povem, ena najboljših naložb, ta tihi napajalnik. Ko smo še pri strojni opremi – izjemnega pomena je razkošno odmerjena delovna površina, 27-palčni monitor, ki sliko prikazuje v ločljivosti 2560 × 1440 pik, je zlata vreden. Brez kakovostnega kompleta tipkovnice in miške (brezžična Logitech kombinacija) bi prav tako težje opravljal svoje delo.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
