m-ilijoni in m-iljarde
Pred desetletjem ali dvema se nam še svitalo ni, da bomo uporabniki množično uporabljali mobilne telefone za dostop do spletnih vsebin, iskanje in nakupovanje najrazličnejših izdelkov in storitev. Da bomo v žepu ali torbici nosili prenosno kamero, fotoaparat, digitalno denarnico, spojeno na tiskovino, ki bo imela zmogljivosti strežnika in se bo zmogla brez kabla povezati praktično kamorkoli. Da bomo produktivno delali s »ploščicami«. Čeprav danes mobilne rešitve v priponi pogosto spremlja mala črka »m«, so vse prej kot majhne – mobilnost je velika stvar. In velik posel.
Mobilno poslovanje je več kot zgolj nova razsežnost poslovanja. Mobilni mediji in kanali prinašajo povsem nove priložnosti za delo in potrošnjo vsebin. Kot potrošniki smo dobesedno ponoreli za mobilnimi aplikacijami, ki nam omogočajo hipno raziskovanje in konzumiranje vsebin. In praktično lastnoročno ustvarili trend nošenja mobilnih naprav na delovno mesto (BYOD), saj smo želeli sorodno uporabniško izkušnjo tudi od poslovnih rešitev. Danes jo mladi celo zahtevajo, svojo navzočnost in delo pogojujejo z mobilnimi in digitalnimi orodji ter pripomočki.
Mobilnost je večdimenzijska poslovna komponenta. Podjetja se začenjajo zavedati, da z ignoriranjem mobilnega kanala in mobilnih uporabnikov izgubljajo znatno število strank in posel. Obenem se odgovorni praskajo po glavah in sprašujejo, kakšno mobilno strategijo ubrati. Ne glede na to, ali se bo potrošnikov in zaposlenih mobilno poslovanje dotaknilo prek mikavnih ponudb, mobilnih kuponov, aplikacij za mobilno poslovanje ali sistemov lojalnosti uporabnikov, razširjenih na mobilno platformo, je že jasno, da mu ne bo ušel nihče. Nasprotno, ker mobilna (sledilna) naprava, ki jo prostovoljno nosimo s seboj ves dan in od večine uporabnikov ni nikoli oddaljena dlje od dolžine posameznikove roke, omogoča bistveno natančnejše ciljanje, oprostite, nagovarjanje uporabnikov. Mobilno oglaševanje je danes cenejše od vrste drugih oblik oglaševanja, saj je natančnejše in zelo učinkovito. Če stranki preberemo misli in ji ponudimo tisto, kar meni, da potrebuje, smo stvar prodali.
Monetizacija izdelkov, storitev in idej je tista, ki žene kolesje sodobnega sveta, mobilnost je le ena njenih poti. A tudi v svetu mobilnih plačil ni vse rožnato, kot smo v Monitorju odkrivali pretekli mesec. Januarja sem se v ZDA udeležil konference Digital Money Forum, na kateri so strokovnjaki med drugim iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj uporabniki ne uporabljajo množično mobilnih denarnic, če so tako praktične. Za trenutek zanemarimo aktualne infrastrukturne izzive in razmeroma ubogo ponudbo, oboje se lahko že v nekaj mesecih povsem spremeni (na bolje). Mobilne denarnice delujejo, so varnejše od vseh fizičnih denarnic in kartic v njih, a ljudje smo tisti, ki stare navade težko opustimo, še toliko bolj tiste, ki jih opravljamo skorajda nezavedno. Ljudje namreč, tako ugotavlja neka ameriška raziskava, v povprečju potrebujemo kar okoli 66 ponovitev, da si stvar zapomnimo in jo začnemo delati iz navade. Je kdo med nami že opravil 66 mobilnih plačil?
Torej je le vprašanje časa, kdaj nam bo mobilno poslovanje prešlo v kri – v službi in doma.