Tehnomanija

Področje umetne inteligence ima že enega velikega zmagovalca, pa to niso Google, Microsoft, Apple, Facebook ali katero drugo veliko podjetje.

23.12.2016

Področje umetne inteligence ima že enega velikega zmagovalca, pa to niso Google, Microsoft, Apple, Facebook ali katero drugo od velikih podjetij. Trenutno si zaradi navdušenja nad umetno inteligenco najbolj zadovoljno manejo roke v družbi Nvidia. Kljub temu da skoraj pri vseh velikanih pospešeno razvijajo lastno strojno opremo za dobo umetne inteligence, danes praktično vsi našteti svoje izdelke s strojnim učenjem ponujajo na strojni platformi računskih strežnikov s procesorji Nvidia GPU. Celo Tesla s svojimi električnimi avtomobili temelji na tehnologiji Nvidia. Družba je na tem področju v zadnjem letu dosegla kar 193 % rast. Ta dejavnost je v celoti gledano sicer mačji kašelj v primerjavi s prihodkom od prodaje grafičnih kartic, a v nekaj letih se to utegne precej spremeniti. Če seveda drugi izdelovalci (Intel, AMD …) ne bodo ukrepali.

27.12.2016

Umetno inteligenco in avtomobile pogosto povezujemo z nastankom samovozečih avtomobilov, toda strojno učenje pride prav še marsikje drugje v avtomobilskem svetu. Izraelsko podjetje 3DSignals v svojih izdelkih dobesedno posluša zvoke, ki jih ustvarjajo različni mehanski deli v vozilu. Ob pomoči umetne inteligence nato primerjajo rezultate z zbirko znanja in menda uspešno napovedujejo možnost okvare, še preden pridemo do kritičnega trenutka in precej prej, preden se tega zave voznik. Pri nekaterih specifičnih problemih v motorju so menda zaznali kar 98 % natančnost napovedi.

05.01.2017

Intel poizkuša lansirati nov koncept razširljivih in nadgradljivih računalnikov. Sodobne naprave, pa naj gre za osebni računalnik, mobilni telefon ali kako drugo internetno povezano stvar (IoT), imajo težavo, da njihove procesne in pomnilniške zmogljivosti kmalu zastarijo. Intel kot zdravilo ponuja tanke kartice Compute Card, ki vsebujejo procesor, pomnilnik in komunikacijsko opremo. Kartico, ki naj bi bila le malo večja od današnjih bančnih kartic, bi v ciljni napravi preprosto zamenjali in že bi imeli v rabi posodobljeno, hitrejšo, zmogljivejšo napravo. Podobne zamisli smo v preteklosti že večkrat videli, a se niso nikoli prijele. Ljudje preprosto raje kupujejo nove naprave, kot nadgrajujejo stare. Bo tokrat drugače?

11.01.2017

Univerza MIT je objavila rezultate zanimive raziskave, povezane z online učenjem. Pod drobnogled so vzeli študente in druge uporabnike spletne storitve edX (ustanovitelja sta Harvard in MIT), ki je med najuspešnejšimi na svetu. Od ustanovitve leta 2012 je sistem vsako uro pridobil 1500 novih učencev. Zanimivo, da med uporabniki predavanja teh pretežno ameriških univerz izrazito prevladujejo tujci, skoraj 71 % jih je. Še bolj zanimivo je, da je kar 32 % vseh slušateljev označilo, da so tudi sami učitelji, torej gre za sistem množične delitve znanja po svetu. Res pa je, da je osip študentov na omenjenih predavanjih precej velik. Na vsakih 7900 prijavljenih na tečaj jih pride do polovice le 1500, certifikat o pridobljenem tečaju pa pridobi le 500.

12.01.2017

Sodeč po raziskavi družbe IDC se bo število robotov v naši regiji (CEE) do leta 2020 tako rekoč podvojilo. S sedanjih 2,5 milijarde dolarjev se bo prodaja povečala na 4,2 milijarde dolarjev. Več kot dve tretjini bodo pri tem predstavljali roboti v proizvodnji, kjer bodo služili za sestavljanje, varjenje, barvanje in rudarjenje. Področje rabe robotov za domačo rabo bo menda doživelo največjo relativno rast, vendar bodo ti v skupni vsoti še vedno predstavljali zelo majhen delež. Morda pa roboti ne bodo med nami ravno taki hitro, kot smo pričakovali.

13.01.2017

Medtem pa so v Evropskem parlamentu začeli razpravljati o pravicah robotov v družbi prihodnosti. Ne, ne gre za poskuse postavljanja ob bok človekovim pravicam, temveč za iskanje odgovornosti. Kdo bo odgovarjal, če bo robot ali pa umetna inteligenca v samovozečem vozilu povzročila nesrečo, škodo, celo smrt? Potreben bo nov mehanizem zavarovanja, tako odškodninskega kot fizičnega. Parlamentarci omenjajo koncept »elektronske osebe« in s tem povezanih pravic, ki pa ga ne nameravajo uveljavljati pred »glavnega stikala«, metode, s katero lahko nenadzorovano umetno inteligenco človek preprosto izklopi. Isaac Asimov (umrli pisec znanstvene fantastike) je imel prav, ko je leta 1942 napisal tri zakone robotike. Njegova svarila so zdaj predmet obravnave v parlamentu.

07.01.2017

V letu je bil dosežen še en pomemben mejnik, ki je ostal nekoliko neopažen. Prodajne statistike kažejo, da so uporabniki lani prvič več glasbe poslušali prek pretočnih storitev kot s predhodnim nakupom in prenosom glasbe na svoje naprave. Samo v ZDA so poslušalci vsak dan pretočili 1,2 milijarde pesmi, kupili pa okoli 734 milijonov skladb. Podobne rezultate dosegajo tudi v Evropi, kjer so glavni trgi pri pretočnem predvajanju zabeležili rast v višini 75 %. Ob tem pa je zanimiv tudi povsem drugačen rekord – lani je bilo prodanih kar 13 milijonov vinilnih plošč, največ od leta 1991!

17.01.2017

V časih, ko število napadov in vdorov v računalniške sisteme skokovito narašča, se vse bolj bojimo, da bo prej ali slej zaradi hekerjev prišlo tudi do odpovedi delovanja pomembnih infrastrukturnih sistemov, na primer električnega omrežja. Američan Cris Thomas pa nas opozarja, da hekerji morda le niso največja nevarnost za našo infrastrukturo. Najbolj nevarne so veverice! Thomas je dokumentiral skoraj 1700 primerov izpada električnega omrežja, ki so ga povzročile živali od leta 2013 naprej. Kar 879 od teh napadov so povzročile veverice. Sledijo ptice, podgane, kače (?!), celo tri žabe je zasledil. Razlika med živalmi in hekerji je pač v tem, da ljudje to počno (bojda) zavestno.