Naš izbor na iPhonu
GitHub Uradna aplikacija spletišča, namenjenega hrambi programske kode in sodelovanju pri razvoju.
GitHub Uradna aplikacija spletišča, namenjenega hrambi programske kode in sodelovanju pri razvoju.
Piwag Mobilni iskalnik Piwag nam z uporabo sedmih preprostih kriterijev olajša iskanje iger na tržnici Google Play.
Ob vse večji rabi oblačnih storitev, delu na daljavo in od doma ter hibridnih IT-okoljih se zdi, da je IT-infrastruktura prisotna vsepovsod. Prav tako pa tudi podatki uporabnikov in podjetij. Kakšno IT-okolje postaviti v 2020?
Razvoj podatkovnih centrov vpliva na številna področja računalništva. Podobno kot v formuli 1 smo inovacij iz sveta podatkovnih centrov lahko veseli vsi, saj se nekatere sčasoma preselijo tudi v naše računalnike ali storitve, ki jih uporabljamo.
Življenjska doba podatkovnega centra je okoli deset let. Letos in v prihodnjih letih bodo številni podatkovni centri doživeli prenove, gradijo se novi. Preverili smo, kaj bo njihovo množenje gnalo v prihodnje.
Pandemija covida-19 žrtev v gospodarstvu ne izbira, prilagoditi se ji morajo vse panoge, tudi IKT. Uvajanje dela na daljavo in digitalizacija poslovanja bosta kratkoročno sicer spodbudila porabo za IKT, podjetja pa skrbi poznejši upad oziroma zamikanje nenujnih projektov.
Vsak vidik IT-infrastrukture je z leti postal neverjetno zapleten. Izziv obvladovanja kompleksnosti prinaša imperativ poenostavitev.
Nikoli si ne bi mislili, da nam bo tako težko ostati doma. A kljub temu bi nam lahko bilo še težje. Sodobna tehnologija nam omogoča informiranost, zabavo, stike z bližnjimi, delo od doma, šolanje in druge danes povsem običajne stvari. Če bi pandemija udarila pred izumom tehnoloških dobrot, bi izolacijo preživljali popolnoma drugače.
Prvi znanstveniki so bili samouki, potem pa se je znanost čedalje bolj institucionalizirala in odmaknila od množic. Internet to spreminja. Danes za prispevek k svetovni znanosti spet ne potrebujemo več doktorata, temveč zadostuje že domači računalnik. A ne za brskanje po internetu in prebiranje »modrosti« z družbenih omrežij, temveč zaradi računski moči. Vsakdo jo lahko donira velikim projektom, ki rešujejo življenja. Covid-19 nas je na to spet opomnil.
S tem, ko čedalje več časa preživljamo na spletu in družabnih omrežjih, se spreminja delovanje naših možganov. Čeravno ne gre za nujno slabšanje človeške kognicije, pa ima pretiravanje visoko ceno. Kako torej družabna omrežja delujejo na nas in katerim pastem se velja pri njihovi rabi ogniti?
Milenijec išče informacije na Googlu, generacija Z se najprej loti družbenih medijev in kot iskalnik uporablja Youtube.
Ko brskamo po Facebooku, Twitterju in Youtubu ter se jezimo nad poplavo rasističnih in šovinističnih komentarjev, neprimernimi videi ali objavami o ploščati Zemlji, se najverjetneje ne zavedamo, kakšnih grozot sploh ne vidimo, ker za to poskrbi vojska tisočih moderatorjev po svetu. A ne brez posledic.
Ko se je med letoma 2002 in 2004 po svetu širil virus sars, sva z bratom ugibala, kako bi se v Sloveniji odzvali, če bi morali ostre zaščitne ukrepe, vključno z omejitvijo gibanja, sprejeti tudi pri nas.
Medtem ko ostali kolegi pišejo o izkušnjah šolanja od doma na strani prejemnikov storitev, bodi tole pogled z druge strani. Še zdaleč ni enakovreden, saj so moji »šolarji« že odrasli ljudje, ki iz meni nepojasnjenih razlogov raje delajo doktorat, namesto da bi služili mastne denarje v industriji. Hkrati jih ni 30 na paralelko, temveč precej, precej manj. A vseeno, mentorstvo doktorandov od doma ni enako kot v živo.
Novi koronavirus je obrnil svet na glavo, življenje se je drastično spremenilo in primorani smo živeti drugače kot kadarkoli v preteklosti. Pandemija je presenetila vse, še najbolj pa so bili, po videzu sodeč, presenečeni šolniki.
Koronavirus je tako rekoč čez noč zaprl učilnice in predavalnice v skoraj vseh državah po svetu. Po začetnem šoku in spoznanju, da zaradi virusa šolska vrata ne bodo prav kmalu ponovno odprta, se je resnici na ljubo vsaj v Sloveniji zelo hitro začela organizacija alternativnega načina izobraževanja. Informacijske rešitve za učenje na daljavo sicer poznamo in ponekod celo uporabljamo že dolgo vrsto let, vendar v večini primerov le kot dodatni pripomoček, ne pa kot osnovni način dela. Tehnologija je kljub hipni rasti obremenitve vzdržala, šepa pa organizacija.
Novonastala situacija z virusom in s samoizolacijo pa je seveda posegla tudi v moje družabno življenje. S partnerico sicer nimava dece, imava pa dovolj prijateljev po vsej državi. Tako sem kmalu po začetku karantene vzpostavil virtualno krčmo, kjer se z njimi srečujem.
Oddaljeno delo ali službovanje od doma računalnikarjem ni tuje, saj nam narava dela omogoča kakovostno podporo in učinkovitost na daljše razdalje, zato smo bili na pandemijo karseda pripravljeni.
Za delo od doma je lepo in koristno imeti vso mogočo programsko opremo za timsko delo, telekonference in sourejanje datotek, toda najkoristnejša odločitev je bila nekaj precej bolj primitivnega: da smo, če malo pretiravam, na reverz odpeljali polovico monitorjev z oddelka. Domov.
Ne delam prvič od doma, zato mi kar gre. Le malce gneče je.
Če smo v podjetju navadno vezani na ure prihoda in odhoda z dela, imamo pri delu od doma sproščen režim, a vseeno morajo biti naloge opravljene kakovostno in dogovorjenih v rokih. Za delo od doma mnogi uporabljamo domači dostop do interneta in domače računalnike, ki so bili morda še do nedavna namenjeni zgolj predvajanju videa, filmov in glasbe ter igranju raznovrstnih računalniških igric.
V zadnjih tednih se je zame, roko na srce, spremenilo bore malo. Že dolgo namreč delam bolj ali manj izključno od doma pa tudi sicer čisto preveč časa preživim zroč v monitor ali kakšen drug zaslon.
Prvo, nad čimer se navdušujem, je dejstvo, da sem ravno pred dobrim mesecem zamenjal ponudnika internetnega priključka. Pri tem je bolj kot sam ponudnik ključno to, da sem s kabelskega priključka s hitrostjo 12/1 Mb/s prešel na optični priključek s hitrostjo 10/10 Mb/s. Tu je res odločilnega pomena ravno hitrost v smeri proti spletu, sploh pri prenosu datotek v službeno omrežje.
Nuja je res mati iznajdljivosti. V mojem primeru je bila tranzicija v domačo izolacijo razmeroma preprosta. Prvič zato, ker imam kljub službi na drugi lokaciji doma urejen pisarniški kotiček, kjer je vse potrebno za delo na daljavo. Drugič zato, ker sem že vrsto let uporabnik rešitev, lahko bi rekli celo promotor dela na daljavo.
Osebno veljam za velikega podpornika dela na daljavo. Tako si namreč zadnjih 15 let pretežno služim kruh, v enem od slovenskih podjetij pa celo pogodbeno sodelujem pri razvoju s tem povezane programske platforme. Sem navdušenec, ki je donedavna menil, da se da velik delež BDP ustvariti od doma in da so sestanki v živo stvar preteklosti ter narcisizma ljudi, ki se radi dajo poslušati.
V zadnjih tednih je pandemija zelo na hitro spremenila način dela ter sodelovanja podjetij in nekateri se že šalijo, da je covid-19 največji pospeševalec digitalizacije, kar smo jih doživeli. Zbrali smo nekaj nasvetov, kaj lahko naredite kot podjetniki ali zaposleni, da bo delo na daljavo enostavnejše, učinkovitejše in varnejše.
Mesec dni v samoizolaciji je dokaj dolgo obdobje, ki smo ga preživeli v odkrivanju novih stvari v zavetju lastnega doma. Med domačimi štirimi stenami smo delali, se šolali, vzgajali in zabavali. Naslednje aplikacije za telefone in tablice z operacijskim sistemom iOS so nam bile pri tem v veliko pomoč.
Novi telefoni podjetja Huawei so ostali brez Googlovih storitev, kar pomeni, da nimajo niti najbogatejše tržnice v svetu operacijskega sistema Android. Brez programov vseeno niso, saj digitalne robe ne ponuja le Google Play. Alternativne tržnice, ki jih namestimo z uradnih spletnih strani, ponujajo marsikateri zanimiv izdelek za povečanje nabora ustrežljivosti izbranega mobilnega spremljevalca.
ZOOM Cloud Meetings Ena najpopularnejših aplikacij v času karantene Zoom ponuja hitre in enostavne video klice ter konference.
Super Status Bar Programski pripomoček Super Status Bar prilagajanje Androida nadgradi z uporabo gest na področju opozorilnega središča.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih