Tehnološke inovacije za podatkovne centre
Razvoj podatkovnih centrov vpliva na številna področja računalništva. Podobno kot v formuli 1 smo inovacij iz sveta podatkovnih centrov lahko veseli vsi, saj se nekatere sčasoma preselijo tudi v naše računalnike ali storitve, ki jih uporabljamo.
Morda najvznemirljivejši trend v svetu podatkovnih centrov v zadnjem desetletju je bil splošni pritisk k programsko opredeljeni infrastrukturi. Podatkovni centri so namreč prerasli svojo prvotno vloge gigantske shrambe podatkov, saj sodoben in predvsem programsko opredeljen podatkovni center (SDDC) virtualizira zmogljivosti obdelave in hrambe podatkov, ki sta na voljo prek njegovih strežnikov, ju nato prestavi v programsko obliko, združi in proda kupcem kot storitev. Ta postopek omogoča več uporabnikom, da namestijo in upravljajo svoje storitve na istem fizičnem strežniku. Vsak virtualizirani strežnik je programsko izoliran od ostalih, kar zagotavlja zasebnost in prilagodljivost. Ker kupci kupujejo/najemajo virtualizirane vire v programsko opredeljeni infrastrukturi, jih je nadvse enostavno prilagoditi njihovim potrebam ali jih celo seliti med strežniki in tako izkoriščati vse zmogljivosti podatkovnih centrov.
Virtualizacija strežnikov in »zabojništvo« sta namreč izjemno pozitivno vplivala na učinkovitost podatkovnih centrov. Programsko opredeljena infrastruktura omogoča, da podatkovni centri ponujajo storitve z nizkimi stroški, hkrati pa nadzorujejo lastne zahteve glede zmogljivosti in hlajenja. Strežniki z veliko gostoto strojne opreme, ki obdelujejo velike virtualizirane obremenitve, namreč lahko porabijo izjemno veliko električne energije in proizvedejo veliko toplote, vendar je na enem strežniku velike gostote veliko učinkoviteje gostiti več odjemalcev kot na več enotah z manjšo gostoto. Te prihranke stroškov lahko ponudnik storitev prenese na kupce, jih s tem privabi in obdrži ter jim hkrati omogoča, da poleg zmogljivosti in hrambe podatkov pri njem najamejo še druge storitve.
Inovativne tehnologije hlajenja
Podatkovni centri se že dolgo zanašajo na klimatske naprave za hlajenje. A zračno hlajenje podatkovnih centrov ima svojo ceno, saj prispeva velik delež k porabi energije podatkovnega centra (tudi do 40 odstotkov). Toploto iz vročih komponent, kot so večjedrni procesorji in vedno pogostejši grafični procesorji, v rabi predvsem za aplikacije s področja umetne inteligence, je pač treba odvesti. Omenjene »pečice« silijo podatkovne centre k novim pristopom hlajenja, saj pogosto na majhni površini ustvarijo več toplote, kot jo je klimatska naprava sposobna odvesti. Fujitsu zato za najbolj računsko intenzivna okolja nudi v posebno neprevodno hladilno tekočino potopljene strežnike, vedno več upraviteljev podatkovnih centrov pa se, zanimivo, zanaša predvsem na umetno inteligenco, ki utegne zmanjšati oddano toploto na obvladljivo raven, saj hladilnih sposobnosti v podatkovne centre ni enostavno dodajati – če je že dovolj prostora, jo pogosto zagode električna napeljava –, morebitne začetne rezerve v napajanju pa so že zdavnaj zasedli zmogljivejši procesorji.
Google je več let preizkušal program DeepMind AI in ga naposled implementiral v vseh svojih podatkovnih centrih. V tem primeru algoritmi umetne inteligence vsako minuto opravljajo prilagoditve virtualiziranih okolij in obremenitve z namenom držanja ustvarjene toplote v varnih okvirih. Internetni velikan na ta račun že poroča o izjemnih prihrankih električne energije in manjšem ogljičnem odtisu. Podatkovni centri namreč veljajo za eno manj zelenih tehnologij, saj ustvarijo okoli dva odstotka vseh toplogrednih plinov na svetu – kar je približno toliko, kolikor letalska industrija pred globalno epidemijo koronavirusa.
Bliskovito hitra hramba podatkov
Podatkovni centri so poskrbeli za pocenitev pogonov SSD in razvoj vznemirljivih novih tehnologij, kot so pomnilniški kristali 5D. Sodoben posel pač zahteva karseda hitro shranjevanje in obdelavo podatkov, ki ji je lahko kos le bliskovni pomnilnik. Podatkovni centri tako pospešeno zamenjujejo trde diske v strežnikih s pogoni SSD, sploh v luči cenitve zadnjih. Hitrost in vzdržljivost sta že dolgo na njihovi strani, zato se strežniki s klasičnimi diski spreminjajo predvsem v sisteme za arhiviranje podatkov.
Inteligentni nadzor in upravljanje
V času, ko se vse več organizacij odreka zasebnim podatkovnim centrom in njihove zmogljivosti najema pri zunanjih ponudnikih, raste povpraševanje po IT-rešitvah, ki podjetjem zagotavljajo enako raven nadzora in upravljanja, kot so jo uživala v lokalnem okolju. Čeprav je bilo to neučinkovito in drago za upravljanje, podjetja želijo imeti ves čas neposreden nadzor nad vsemi vidiki svojih IT-sistemov in seveda podatki. Ponudniki javnih storitev v oblaku in kolokacij se sicer poskušajo strankam približati z obljubami o prilagodljivosti, vendar podjetja težko vidijo, kaj se v oblaku dogaja z njihovimi viri (sploh v realnem času). Zahvaljujoč revolucionarnim inteligentnim tehnologijam nadzora, kakršna je platforma vXchnge, pa podjetjem ni več treba predati nadzora in vpogleda v IT-okolje.
