Kot smo v prejšnji številki ugotovili za programe za snemanje plošč CD in DVD, se časi programov, ki so nekoč veljali za visoko tehnologijo, spreminjajo. Nekoč priljubljeni in poceni programi so postali napihnjeni in počasni, predvsem pa za današnje čase predragi. Težko bi našli lepši zgled, kot je legendarni program ACDSee, ki z vsako različico raste in se bohoti, a hkrati izgublja na priljubljenosti in uporabnosti.
Časi domačih temnic so, razen za večne privržence filmske fotografske tehnike, mimo. To pa ne pomeni, da (digitalnih) fotografij ne moremo več "razvijati" kar doma. Razvijemo ali, bolje, natisnemo jih lahko na vsakem boljšem tiskalniku, poznamo pa tudi namenske tiskalnike, namenjene natisu zgolj fotografij.
Dansko podjetje Lego, ki ga zagotovo poznate po gradbenih kockah, izdeluje tudi najrazličnejše tematske komplete, iz katerih lahko zgradite marsikaj (avtomobile, robote, dinozavre ...), krmilite pa jih lahko tudi z računalnikom. Najnovejši Legov robotski komplet se imenuje Mindstorms NXT in prinaša v vsak dom neskončne možnosti ustvarjanja.
V začetku lanskega leta smo v Monitorju opravili prvi preizkus mobilnih telefonov v vlogi fotoaparatov in ugotovili, da se tudi najdražji modeli telefonov, ki jih izdelovalci predstavljajo kot fotoaparate, nikakor ne morejo kosati z osnovnimi fotoaparati priznanih izdelovalcev. Leto in pol pozneje je zgodba nekoliko drugačna.
Programski paket ISL Light, o katerem smo v naši reviji že pisali, je dobil dodatek ISL AlwaysOn, ki že uveljavljenemu paketu dodaja nove razsežnosti.
V Symantecu so poleg svojega "pravega" paketa Norton Internet Security ponudili še razširjeno različico s pomenljivim imenom Norton 360. Ta naj bi pokrivala vsa varnostna področja, ki zadevajo uporabnika domačega računalnika.
Prvi pametni telefon z operacijskim sistemom Windows Mobile 6.0 nas ni prepričal. Sicer HTC ne gre očitati inovativne in kakovostne zasnove aparata, ki mu iz desne strani zdrsne celotna tipkovnica, a očitno so naredili napako pri izbiri procesorja. Procesorji OMAP iz Texas Instruments napajajo že več generacij HTCevih naprav (in tudi večine drugih mobilnih telefonov), vendar je takt 201 MHz očitno prenizek za zahtevni operacijski sistem.
Zadnja različica Microsoftove pisarne prinaša kopico novosti. Z nekaterimi brezplačnimi dodatki si lahko olajšamo prehod, prihranimo kak siv las in še dodatno izboljšamo svojo produktivnost.
Brskanje za novimi različicami ni nekaj, s čimer si povprečni uporabnik računalnika krajša čas. K sreči so v File Hippo spisali priročen programček, ki iskanje nadgradenj programov, ki jih imamo nameščene, bistveno olajša.
"gadget [gae´džit] n coll predmet ali izum (navadno brez pravega imena), priprava, orodje, one; joc malenkost" - iz velikega angleško-slovenskega slovarja Državne založbe Slovenije
Vsak skrbnik računalniškega sistema se kdaj znajde pred dilemo, kaj se bo zgodilo, ko bo nadgradil npr. poštni strežnik. Ali bo še vedno vse delovalo, kot bi moralo? Ali se bodo prenesli vsi podatki? Ali bodo imeli uporabniki težave z dostopom? Ali, ali, ali ... Rešitev je v virtualizaciji - preizkusili smo novi VMware Workstation.
Brezžična tehnologija WLAN (Wi-Fi) je namenjena predvsem povezovanju na razmeroma kratke razdalje (manj kot 100 metrov med brezžično dostopno točko in odjemalcem). S primerno opremo pa signal lahko seže precej dlje.
Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Televizija visoke ločljivosti sicer očitno še lep čas ne bo zašla v naše kraje, a ko to berete, so v trgovine, tudi naše domače, že prišli novi Sonyjevi Playstationi 3 s predvajalnikom blu-ray, in tudi kakšen Toshibin predvajalnik HD-DVD bi se moral najti, z njimi pa prihajajo filmi (in seveda videoigre) v najvišji ločljivosti, s 1920 x 1080 pikami.
Predpogoj za izmenjavo podatkov po internetu je enolično določen naslov IP pošiljatelja in prejemnika. Prav zaradi tega se zdi, da je anonimnost v internetu nemogoče doseči. Vendar Tor in sorodne tehnologije (JAP) obljubljajo anonimnost, s katero naj bi nas varovali pred vohuni, kriminalci, hekerji, nepoštenimi skrbniki strežnikov in prav tako nepoštenimi vladnimi organizacijami. Anonimnost poskušajo doseči ob pomoči kriptografskih postopkov in omrežnih storitev.
Čeprav Linuxu v namiznih računalnikih ne kaže najbolje, je nedvomno že zmagal med strežniki, zelo dobro pa mu kaže tudi na t. i. "embeded" področju ali, po domače, pri vdelavah. Se pravi na manjših napravicah, kot so npr. domači usmerjevalniki. Strojna programska oprema DD-WRT je odličen pokazatelj njegove moči v tej smeri.
Nekaj primerov shranjevanja varnostnih podatkov prek interneta smo v prejšnjih številkah že opisali - tujo rešitev Mozy in rešitev slovenskega podjetja Podatkovna banka. Tokrat smo dobili na preizkus še eno slovensko rešitev, Varnostna kopija.
Brezžična omrežja doživljajo nesluten razcvet. To je opazno tudi v vse večjem številu javnih vstopnih točk (hot spots). Različne institucije, organizacije, podjetja in celo posamezniki ponujajo svojo infrastrukturo, brezplačno ali proti plačilu, na voljo vsem zainteresiranim z ustrezno strojno opremo. Marsikateremu uporabniku taka ponudba zelo olajša različne vsakdanje obveznosti in opravila. Na žalost je še temnejša plat.
Ob misli na to, da bi naš računalnik ali prenosnik doživel bližnje srečanje s polnim kozarcem vode ali skodelico kave, gredo verjetno večini kar lasje pokonci. Kaj šele, da bi nam prenosnik zgrmel z mize na tla. Pa vendar, danes so na voljo modeli, ki oboje dokaj dobro prenesejo.
Pametni mobilni telefoni postajajo vse bolj razširjeni, njihove funkcionalnosti pa vse manj uporabljane, saj njihovi lastniki dejansko želijo zgolj mobilni telefon. Kljub temu pa trg programske opreme za take telefone nezadržno raste. Preizkusili smo ponudbo Symbian.
Tokrat so mi v uredništvu naprtili nenavadno nalogo - preizkusiti dve konzoli zadnje, sedme generacije. Naloga, nevredna resnega "hardveraša", boste rekli. A se nisem dolgo upiral; z igrami, zlasti računalniškimi, je namreč tako kot z otroškimi vlakci in ženskimi prsmi. Oboje je ustvarjeno za otroke, a se z njimi najraje igramo stari dedci.
Mozillin Thunderbird med poštnimi odjemalci nima tolikšnega tržnega deleža, kot ga ima Firefox med spletnimi brskalniki. Program, ki je v osnovi "le" povprečen program za branje elektronske pošte, pa si z brskalnikom deli eno skupno lastnost: z dodatki lahko njegove zmogljivosti precej povečamo.
Če se veliko ukvarjamo z računalniško grafiko, se nam vsekakor splača premisliti o tako imenovanih grafičnih tablicah. Ne, ne gre za tablične računalnike, temveč za tablice, pri katerih uporabljamo svinčniku podobna pisala za risanje oziroma za vodenje kazalca po računalniškem zaslonu.
WinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v največ računalnikih v Sloveniji, morda celo na svetu. Velikanska večina namestitev je, resnici na ljubo, nelicenčnih in vsi smo se že dodobra navadili klikati gumb "OK", ko nas program opozarja, da je naše preizkusno obdobje poteklo in nas prosi, da za uporabo odštejemo nekaj cekinov. In čeprav program nikakor ni drag in si avtorji programov shareware vsekakor zaslužijo nagrado, velja razmisliti o menjavi programa za stiskanje datotek. Na voljo so namreč zmogljivejši programi, ki so celo brezplačni. Pa še Damoklejevega meča inšpekcije oz. BSA se bomo tako rešili ...
Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo namizne računalnike, vsaj tiste za poslovne uporabnike, nehali ocenjevati le po vgrajeni strojni opremi. Na tem področju so si vsi vse preveč podobni. Namiznim računalnikom sledijo tudi prenosni. Kako jih izdelovalci ločujejo od konkurence?
Živimo v svetu, v katerem so take ali drugačne elektronske igračke prej pravilo kot izjema. Smiselno je, da ročni računalniki, telefoni, poštni programi na PCjih ipd. uporabljajo isti seznam stikov in si znajo med seboj izmenjati morebitne spremembe. Načinov, kako to doseči, je veliko, a le redki so tako enostavni, kot bi od takega osnovnega opravila pričakovali.
Za uspešno, učinkovito in (tudi) dovolj dolgo delovanje računalnikov v omrežju moramo vsekakor primerno skrbeti zanje in jih redno vzdrževati. Tej zahtevi je neprimerno laže zadostiti v tistih okoljih, kjer je število računalnikov (in tiskalnikov, pa tudi drugih omrežnih naprav) majhno ali pa so te skoncentrirane na istem kraju. Težave nastopijo predvsem v večjih okoljih z veliko napravami, ki so lahko nameščene na različnih krajih in se med seboj razlikujejo po vsebini in namenu uporabe. Tu vzpostavljanje nadzora in evidence zahteva predvsem veliko volje, časa in denarja. Prav zadnje je tudi bistveno pri odločitvi, zakaj sploh voditi evidenco. Dobra evidenca namreč lahko zelo zmanjša tako stroške kot tudi čas, porabljen za vzdrževanje naprav.
Prijava v lasten strežnik z oddaljenega kraja odpira določena tveganja, saj je v računalniku, ki ga uporabljamo, morda nameščen beležnik tipkanja (key logger). Napadalec lahko ob pomoči beležnika pridobi podatke za dostop do našega domačega strežnika. Da bi se temu izognili, lahko uporabljamo enkratna gesla (angl. one-time-password). Vzpostavitev sistema enkratnih gesel v lastnem strežniku zahteva le nekaj korakov.
Splet je ranljiv. Spletne dveri, CMSji, forumi, Wikiji, spletni dnevniki in druge spletne aplikacije so vsak dan na udaru številnih napadalcev, ki imajo en sam cilj - pretentati uporabnika in pridobiti njegove zaupne podatke. Na svetovnem prizorišču se, kar zadeva varnost, dogajajo korenite spremembe. V kategoriji "najbolj zloglasni napadi" so prekoračitve medpomnilnika (buffer overflow) prepustile vodilno mesto napadom na spletne aplikacije. Med celotnim spektrom teh napadov pa so prestol brezkompromisno zasedli napadi XSS. Bodite pripravljeni. Njihov čas šele prihaja ...
Mobilni telefoni so v zadnjih desetih letih zadali zelo resen udarec industriji ročnih ur, saj se vse manj ljudi, predvsem mlajših, odloča, da bi uro sploh nosili. Pa vendar je ročna ura še zmeraj tudi statusni simbol. Sony Ericsson je zato združil moči s podjetjem Fossil in izdelal ročno uro, ki za povezavo z mobilnim telefonom uporablja povezavo bluetooth.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
