Področje sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM) se morebiti zdi nadvse zrel trg, a je vsako leto deležno veliko sprememb in inovacij. Za stalnost evolucije rešitev CRM so zaslužni predvsem računalništvo v oblaku in mobilne tehnologije.
V tehnološko obarvanih medijih pogosto zasledimo frazo, da bo v naslednjih letih praktično vsako podjetje postalo programsko gnano podjetje. Njegovo gorivo pa bodo podatki. Dobrodošli v dobi e-poslovanja.
Microsoft je vsakoletni konferenci za razvijalce Microsoft Build razkril obilico novosti, s katerimi želi navdušiti stare in nove uporabnike Microsoftovih storitev in rešitev.
Nobenega dvoma ni, da postajajo sistemi za upravljanje odnosov strankami (CRM) iz leta v leto oziroma iz različice v različico bolj zmogljivi. Kdor tega področja ne spremlja prav podrobno, utegne biti presenečen, začuden, celo zaprepaden nad napredkom te programske opreme. Rešitve CRM že dolgo niso le napredni imeniki, urniki in beležke, postajajo nekakšni vsevedi poslovnih okolij – seveda če so ustrezno povezani z vsemi drugimi aplikacijami in viri podatkov, ki jih premore podjetje. Kaj vse bodo na področje rešitev CRM prinesle tehnologije umetne inteligence, strojnega učenja, prepoznavanja govora in druge, bomo šele videli, a potencial je velikanski in sega, ja, malone do (obljubljenega) dejanskega branja misli potrošnika.
Microsoft je po nekaj letih napovedal novo različico strežniškega operacijskega sistema, ki dosedanji izdelek izpopolnjuje na področju varnosti, povezanosti v oblačne storitve in enostavnosti upravljanja sistema. Z njim ne želijo zgolj zadržati starih uporabnikov, temveč novačijo tudi tiste, ki bi se sicer odločili za Linux. Izdelek predstavlja osnovo za tako imenovani hibridni oblak, kjer uporabniki izkoriščajo najboljše lastnosti oblaka in namestitve na lastni lokaciji.
Poslovna analitika in poslovno obveščanje pa tudi vse več drugih poslovnih aplikacij se zadnje čase opira na tehnologijo strojnega učenja. Razkrivamo, kaj strojno učenje dejansko zmore in česa ne.
Raba podatkov v poslovnih okoljih se »neusmiljeno« povečuje, v ospredje pa stopa kakovost podatkov. Sedenje na kupu neuporabnih podatkov je muka in poslovni strošek, oplemenitenje podatkov pa se lahko izkaže za zlato jamo.
Poslovno obveščanje (BI) potrebuje bistveno več kot le zmogljivo tehnološko platformo. Tudi količina podatkov ni ključnega pomena, saj je pomembneje, da podjetje obdelanim podatkom lahko zaupa. Učinkovito poslovno obveščanje pa se še bolj kot s podatki ukvarja s poslovnimi osnovami – osredotoča se na procese in delo zaposlenih.
Podjetja se pripravljajo na podatkovno gnano gospodarstvo, posamezniki pa na podatkovno gnano družbo. Poplava oziroma kar razmah podatkov, ki smo jima priča v zadnjih letih, nista nujno dobra. Podatki niso le novodobna nafta, so tudi breme, o čemer se lahko iz dneva v dan prepričajo podjetja, ki poskušajo zbrati in obdelati vse, kar jim pride pod roke (beri: v različne sisteme). Da bo ta naloga v naslednjih mesecih in letih še precej zahtevnejša, bo poskrbela nova evropska splošna uredba o zaščiti osebnih podatkov (GDPR), ki bo upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov precej pristrigla peruti. Doslej ti namreč uporabnikom niso kaj prida razkrivali, za kakšne namene obdelujejo njihove podatke ali pa jih celo preprodajajo tretjim osebam – z njihovo privolitvijo ali brez nje. Oziroma so bile slednje globoko skrite med tisoči vrsticami drobnega besedila o pogojih rabe, ki jih praktično nihče ne prebere – drugače bi ljudje bržkone uporabljali le še peščico (odprtokodnih) aplikacij.
Zavarovalniško računovodenje in poročanje bo letos ena glavnih tem v zavarovalnicah, saj je zanje že skrajni čas, da začno uvajati mednarodne standarde računovodskega poročanja IFRS 17.
Tehnologija pomenljivo spreminja tudi področje zavarovalništva. V ospredje stopa uporabniška izkušnja, tehnične inovacije pa skrbijo za vedno nove digitalne, spletne, mobilne in interaktivne rešitve, ki skupaj s spremenjenimi poslovnimi modeli uresničujejo novo razsežnost zavarovalništva: zavarovalništvo po meri.
Sodobne banke prav nič ne spominjajo na banke preteklega desetletja. Tehnološki razvoj, ki je naprej poskrbel za telefonsko, nato pa še za spletno in mobilno bančništvo, se ne zaustavlja. Danes si banke želijo obvladati interakcijo s strankami, saj je ta – seveda dobra – predpogoj, da jih sploh zadržijo.
Digitalna preobrazba v bančništvu je šele začela kazati zobe, vsem pa je jasno, da bo skrajno intenzivna. Poraženci – tako tehnološki kot organizacijski – bodo romali na smetišče zgodovine.
Fraza, da ljudje težje zamenjamo banko kot partnerja, postaja oguljena. A (še kar) drži. Vsaj v mojem primeru. Banko, kjer upravljam osebne finance, sem nazadnje zamenjal ob koncu študija, banko za poslovne finance pa ob menjavi oblike poslovnega subjekta. Nobena izmed njiju ni idealna, še manj bi lahko uporabil pridevnik napredna. Nasprotno, precej nazadnjaški in počasni sta pri uvajanju novosti. Še danes nimam njunih brezstičnih plačilnih kartic, ki so se v Sloveniji pojavile leta 2014. Te izzive rešujem z uporabo storitev drugih ponudnikov. Postal sem komitent spletne banke N26, redno uporabljam storitvi PayPal in AliPay. In razmišljam – razmišljam, ali vendarle ne bi veljalo prekiniti s potuho. To, da uporabniki ostajamo pri tehnološko nezrelih ponudnikih finančnih storitev, pomeni, da jih pasivno podpiramo.
Programska oprema CAD je v zadnjih desetletjih prehodila dolgo pot. Iz 2D modeliranja je preskočila v 3D modeliranje in nič ni opaziti znakov zaustavljanja.
Kratica 3D ni osvojila le računalniških iger, televizorjev in inženirskih orodij, udomačila se je tudi med tiskalniki. Ti v praksi uresničujejo hitrejši in kreativnejši razvoj novih izdelkov, prava bitka pa se odvija na področju rabe in razvoja materialov zanje.
Danes se nobeno resno podjetje ne loteva razvoja izdelkov brez uporabe programske opreme. Slednja je postala nepogrešljiv del procesa inoviranja, saj inovatorjem pomaga vizualizirati in simulirati nove izdelke.
Programska oprema za računalniško podprto načrtovanje in modeliranje že od nekdaj velja za zahtevno in zato tudi plačljivo. A to še ne pomeni, da ni bila deležna pogledov odprtokodne skupnosti in zanesenjakov, ki prisegajo na brezplačno programje. Kdor si želi predvsem osnovne funkcionalnosti, za programe CAD ne bo odštel niti evra.
Na trgu je že več kot tisoč 3D tiskalnikov, zato se morebitni kupci upravičeno sprašujejo, katerega kupiti.
Meroslovje oziroma urejena merilna tehnika je danes predpogoj za zagotavljanje kakovosti v industriji.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo.
Elektroindustrija je bila med prvimi, ki so jo tehnološke in regulatorne sile začele spreminjati. Omrežja so postala pametnejša, viri energije čistejši, uporabniki pa imajo več izbire kot kdaj prej. A gre šele za začetek korenitih sprememb.
Številna podjetja v praksi dokazujejo, da Industrija 4.0 in industrijski internet stvari nikakor nista zgolj teorija.
Internet stvari je ključna komponenta industrijske in proizvodno orientirane preobrazbe.
Digitalna preobrazba je podobno kot industrijske revolucije pred njo poskrbela tudi za korenite spremembe v industriji – proizvodnje po svetu se pospešeno digitalizirajo.
Microsoft je uradno predstavil novo oblačno storitev, ki omogoča podjetjem upravljanje internetnih stvari IoT in obdelavo z njimi zbranih podatkov na preprost način, praktično brez kodiranja.
Digitalizacija poslovanja je tema, ki, upajmo, zanima in zaposluje večji del vašega podjetja. Tematika nikakor ni enostavna, zahteva spremembe razmišljanja, navad, pristopa in še česa. Tako ali drugače pa se dotika oddelka IT, ki med načrtovanjem in izvajanjem strategije digitalne transformacije svojo vlogo v poslovanju podjetja bistveno spreminja.
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Če se nam je še lani zdelo, da so razprave o kibernetskih napadih, varovanju kritične infrastrukture in drugih dejavnikih vojskovanja v kibernetskem prostoru, kjer namesto tankov preštevamo strežnike, namesto vojakov pa strokovnjake, usposobljene za vojskovanje v prostoru ničel in enic, nekako oddaljene, smo lahko letos skorajda na lastni koži občutili posledice kibernetskih napadov ter bili na svetovni ravni priča večkratnim kibernetskim bitkam med posamezniki, interesnimi skupinami in državami.
Letošnje leto bo očitno rekordno za področje podatkovnih centrov. Po svetu naj bi jih po napovedih analitikov družbe IDC delovalo kar 8,6 milijona. A njihove vrste se bodo v prihodnje predvsem redčile.
Arhiv
Po kategorijah
