Prvi iPhone je priromal na svet brez danes samoumevne spletne trgovine s programi Appstore. Ta je nastala malo kasneje, podporo zanjo pa je prinesel operacijski sistem različice 2.0.1. V njej je noro veliko programov, ki so razmeroma dobro organizirani, tudi iskanje je lepo izvedeno. Je pa tudi res, da se pri takem številu dober program tudi kaj hitro izmuzne očem.
Aplikacije za mobilne naprave, še posebej tiste, ki tečejo na platformah Android, rastejo kot gobe po dežju. Zato ni čudno, da imamo uporabniki nemalo težav s tem, da najdemo in izberemo take, ki bi jih lahko koristno uporabili. Tokrat smo pripravili izbor sto brezplačnih aplikacij, med katerimi bo vsakdo našel kaj zase.
Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.
Če o tem ne veš skoraj nič, zelo enostavno.
Slovenci smo pregovorno pametni. Trditev je bila spočeta globoko v zgodovini, najbolj pa se je uveljavila v času rajnke Jugoslavije. Medtem ko so v Vojvodini kmetovali, v Srbiji vladali, se v Črni gori praskali po zadnji plati in na Hrvaškem kregali, smo Slovenci tuhtali. Baje. O tem, da so naše sive celice vredne nekaj več, smo prepričani še danes. Pri pregledu podjetij s področja informatike smo ugotovili, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih, ki vedno znova dokazujejo, da tako mišljenje ni brez podlage.
Lani spomladi so se na trgu znašli stereoskopski (3D) televizorji s preklopno tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana aktivna očala. Samo leto dni kasneje imamo na trgu tudi stereoskopske televizorje s polarizacijsko tehnologijo, ki uporabljajo tako imenovana pasivna očala. Čeprav ima vsaka tehnologija določene pomanjkljivosti, vse kaže, da ima druga, polarizacijska, trenutno več prednosti.
Voki tokije najdemo v veliko različnih trgovinah, od trgovin z igračami (za otroške modele in t. i. "baby phone" modele) pa do trgovin z elektroniko. Še več teh naprav pa najdemo v spletnih trgovinah, tako domačih kot tujih. Naprav je resnično veliko, cene pa se gibljejo od nekaj deset evrov (pri najcenejših izdelkih iz tujih spletnih trgovin) pa tam do dobrih sto evrov. No, seveda se najdejo tudi bistveno dražji izdelki, a se nam zdi to nekako meja za večino domačih uporabnikov.
Dobro stoletje je tega, kar je človeku prvič uspelo brezžično prenesti govor, in čeprav bi se pod odkritje lahko podpisala cela vrsta takratnih izumiteljev (Hertz, Tesla, Braun in drugi), je krona pripadla Marconiju, ki mu je uspelo spojiti vsa dotlej znana odkritja in jih uporabiti v praksi. Rodila se je radijska postaja.
Mobilne telefone imamo danes vsi in bolj ali manj vedno in povsod. Pa vendar se je včasih smiselno ozreti tudi po drugih, bolj primitivnih načinih brezžične komunikacije. Vstopimo v svet vokitokijev!
Danes je računalništvo na razpotju. Bo PC res kmalu postal kot tovornjak? Saj veste, še vedno je tu in opravlja posebno nalogo, a vsi raje vozimo avtomobile. Slovita izjava enega glavnih krivcev za nastale razmere, Applovega šefa, gospoda Jobsa, daje misliti. Ob stoletnici podjetja IBM, tridesetletnici prodora računalnikov PC na trg, dostopen denarnicam navadnega človeka, in ob prelomnici, ki jo slutimo vsi, si velja pobliže ogledati zgodovino "izuma", ki je pred tremi desetletji zatresel svet.
Čeprav v bitki operacijskih sistemov največ slave pobereta MacOS in Windows, pa tudi razvijalci odprtokodnega Linuxa ne sedijo križem rok. In čeprav ta sistem v statistikah dosega le od odstotek do dva tržnega deleža, to kljub temu pomeni od 10 do 20 milijonov računalnikov, če verjamemo ocenam, da je teh na svetu približno milijarda.
Vsi vemo, da lahko v trgovini kupimo "navadne" baterije in tiste, ki jih lahko ponovno napolnimo, "akumulatorčke". Gotovo pa je manj znano, da lahko v resnici napolnimo tudi navadne baterije, le poseben polnilec potrebujemo.
Računalniški zvočniki so nekakšno prezrto dete računalniške industrije. Čeprav večina uporabnikov računalnikov ne velja za avdiofile, smo prepričani, da kljub vsemu znajo ločiti med "plastičnim" zvokom nizkocenovnih rešitev in kakovostjo predvajanja zvočnih vsebin na katerem izmed izdelkov, opremljenih s ceno, izraženo s trimestno številko. Za začetek smo ušesa najprej napeli mi ...
Izbor naprav s sistemom Android se skoraj iz dneva v dan povečuje. Izdelovalci prehitevajo drug drugega na vseh segmentih, od poceni naprav za manj zahtevne do večjedrnih sistemov z mogočnimi zmogljivostmi, ki skoraj dosegajo običajne prenosnike.
Kolega sta opisala dodatke, ki si jih lahko omislimo za sisteme Windows in Mac OS X, v Linuxu pa so stvari malo drugačne. V tem svetu je takih možnosti res veliko, večinoma pa so vgrajene kar v sama grafična okolja.
Mac OS X je za marsikoga najboljši operacijski sistem na svetu, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je popoln. Tudi najbolj vneti oboževalci računalnikov podjetja Apple priznavamo, da okusna kombinacija nastavitev in pripomočkov lahko Snežnega leoparda preobrazi v čudovit stroj, ki deluje hitreje in natanko tako, kot smo si zamislili.
Tako kot drugi operacijski sistemi tudi Microsoftova Okna niso imuna za programe, ki jim želijo spremeniti videz. Nekateri to počno zavoljo lažje uporabe in skušajo v ta namen temeljito spremeniti uporabniški vmesnik, ki ga redmondsko podjetje razvija že od samega začetka. Spet drugi stremijo k lepotnim popravkom in se trudijo predvsem z menjavo barv in ujemanjem grafičnih elementov namizja. Koliko so prvi in drugi zares uporabni, smo tokrat preverili na preizkusu osmih takih programov.
Računalnike, namizne, prenosne, tablične in žepne (telefone) vedno bolj določa njihov zunanji videz. Lišp operacijskega sistema oziroma lišp dodatnih programčkov, ki jih namestimo v operacijski sistem. Trije avtorji so se spopadli z nalogo, da bi kar najbolj nališpali svoje računalnike - okenskega, macovskega in linuxnega.
Mobilni telefoni so se nam razpasli po žepih v trenutku, ko je "nekdo" (Nokia) začel izdelovati modele, ki jim je bilo mogoče namestiti lastna, drugačna zvonenja. Ljudje pač radi svoje igračke obdelujejo, se z njimi igrajo. In tako je tudi danes, ko imamo za telefone stotisoče najrazličnejših programov, ki jih spremenijo v vse drugo kot telefon.
V primerjavi z namiznimi računalniki, kjer je trg že ustaljen, se pri mobilnih napravah šele dobro razvija. To se kaže tudi tako, da imamo danes cel kup novih izzivalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti iskali svoj prostor pod soncem.
Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Spletni brskalniki so že nekaj časa vnovič vroč kos programske opreme. Firefox je zadosti odžrl delež Microsoftu, da se je ta končno zganil z Internet Explorerjem, vse pa v tempu dodajanja zmogljivosti prehitevata Google in njihov Chrome, ki je s stalnim tempom posodobitev zdaj postal zgled, kako v času spleta in nenehno svežih spletnih aplikacij skrbeti tudi za njihov dom na namiznih računalnikih.
Odpiranje računalnika danes morda ni več tako razburljivo, kot je bilo nekoč. Sama po sebi se nam vsiljuje primerjava z avtomobili. Pred desetletji smo po odprtju pokrova motorja videli vso strojno drobovino, ki se je skrivala v šasiji. Danes pa je vse lično skrito za plastičnimi pokrovi, in to od zgoraj in spodaj, tako da v notranjosti prostora za motor vlada skoraj laboratorijska čistoča (no, čisto malo pretiravamo).
Prejšnji mesec smo si ogledali najhitrejše (in najdražje) kartice obeh grafičnih gigantov. Tokrat se posvečamo nam, zanesenjakom z malce tanjšo denarnico, ki pa kljub temu zahtevamo tekoče igranje pri najvišji kakovosti. Pod drobnogled smo vzeli kartico zelenih, Geforce GTX 560 Ti, ki stavi na optimalno razmerje med zmogljivostjo in ceno, in jo vrgli med na trgu ustaljena predstavnika rdečih, Radeon HD 6870 in HD 6850.
Izbira komponent za sestavo računalnika je za vse, razen največje navdušence, lahko strašljiva naloga. Ponudba je na vseh koncih cenovne lestvice sila pestra in pogosto se je težko znajti med poplavo malenkostno različnih izdelkov. Da bi delo olajšali, smo sestavili seznam priporočenih izdelkov, ki po našem mnenju za svoj denar ponujajo največ ali kako drugače izstopajo.
Acerjev model, z zanimivim imenom One happy, iz serije Aspire že na prvi pogled izstopa zaradi barvnih kombinacij. Zanimiv pa je predvsem, ker nosi v sebi kar dva operacijska sistema, sedmi različici Oken so dodali še Googlov Android 2.1. Žal še vedno menimo, da je Android zaenkrat uporaben le za mobilne telefone.
Živimo v časih, ko so najlepše pesmi že napisane, vse zgodbe povedane in izumi izmišljeni. Taka filozofija računalniškemu svetu ni več tuja, zato snovalci raznovrstnih naprav iščejo odklon drugje. Nedolgo tega so našli rešilno bilko v videzu končnih izdelkov. Je po novem res vse v lepoti?
Uspeh tablic(e) je naznanil novo ero računalništva. Prihodnost zahteva prenosljivost. Običajni prenosniki sicer štejejo za takšne, vendar za prekladanje na kavču niso ravno priročni. Pametni telefoni in manjši prenosni računalniki (netbooki) so že bližje, tablice pa nedvomno odgovor sedanjosti, a jim za resno delo manjkajo tipkovnice. Tukaj stopijo na prizorišče suhci.
Do zdaj smo v prenosnih računalnikih s 3D podporo zasledili le nVidiin sistem, ki je v slabih treh letih, odkar je na trgu, trdno zasidran tudi v vseh drugih računalniških sistemih. Pred časom so se opogumili tudi v ATIju in izdelali svoj 3D AMD sistem, danes dosegljiv tudi v prenosniku HP Envy 3D.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
