Papirnate knjige še vztrajajo
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
-
Objavljeno: 26.6.2012 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Monitor Junij 2012 -
Disk v oblaku
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
-
Pripomočki za samozaposlene
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
-
Nelinearna televizija
Televizija je v svoji osnovi tehnologija prejšnjega tisočletja, zastarela, neprilagodljiva. Da, v zadnjih letih smo ji končno zvečali vsaj ločljivost, pa vendar jo še vedno "krasi" ključna težava - linearnost. No, nadgradnje v obliki interaktivne televizije IP in predvsem povezovanje z računalniki omogočajo tudi - nelinearnost.
Objavljeno: 12.6.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2012 -
Internet v vsak dom
Osebni računalniki so bili včasih osameli otočki, ki smo jih s programi in podatki hranili prek disket in so med seboj le občasno komunicirali prek zelo počasnih modemov. No, danes je šele internet tisto, kar iz računalnikov sploh naredi zanimive naprave. Posvetili se bomo nasvetom, kako internet pripeljati v vsak kotiček našega domovanja in kako se spoprijeti z modernim internetom, beri Facebookom in Twitterjem.
Objavljeno: 12.6.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2012 -
Pametni telefon
Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.
-
Jabolčna invazija
V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
-
Skozi Okno v svet
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
-
Od shrambe do televizorja
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Objavljeno: 29.5.2012 | Avtor: Anže Tomić | Monitor Maj 2012 -
Horuk v nove čase!
Da bodo mrtva drevesa nadomestili "piksli", čivkajo že vrabci na sosedovem vrtu. Prehod na elektronsko branje pa se v resnici dogaja v več pasovih z različno hitrostjo, pri čemer smo v Sloveniji na tistem, počasnejšem. Trenutno se je projekta prehoda v elektronsko dobo najresneje lotila največja slovenska tehnična in strokovna knjižnica - CTK.
-
Radovedni mali prsti
Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.
-
Macintosh ali Hackintosh?
V "mekovskih" krogih je slišati nekako takole - "če Mac primerjamo z avtomobili, je bolj podoben BMWju, PC pa povprečnemu avtomobilu". Pa to drži? So Maci res boljši od PCjev? Zanesljivejši? Hitrejši? Vstopimo v svet Hackintoshev!
Objavljeno: 20.4.2012 | Avtor: Peter Lombar | Monitor April 2012 -
Povej mi, kaj imaš na telefonu in ...
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
-
Konec za televizijske daljince?
Človeštvo že od nekdaj išče bližnjice. Če so prvi praljudje še lovili hrano goloroki, se je hitro našel pametnjakovič, ki je iznašel sulico in opravil isto delo s pol manj truda. Danes ni nič drugače. Ste že videli sliko ameriškega fitnesa, kjer do vhoda peljejo tekoče stopnice? Zabava ni izjema. Televizor smo kaj hitro naučili, da se nam ne ljubi vstajati s kavča, ko želimo menjati program. Vlogo pripomočka za tovrstno opravilo zlahka prevzame pametni telefon, ki delo postori tako dobro, da še Dizi iz filma V leru obnemi.
-
Televizija na telefonu
Mož s pivom v eni in s sendvičem v drugi roki stopi v dnevno sobo in vidi na kavču ženo, ki z nasmeškom na obrazu bolšči v zaslon z velikanskim napisom Esmeralda. Televizija je zasedena, na svetovnem prvenstvu pa nogometaši že potijo krvavi pot. Vname se prepir. Takšnih prizorov je na srečo iz dneva v dan manj, vendar tega ne gre pripisovati cenejšim televizorjem, pametnejšim televizijcem ali strpnejšim zakoncem. Večina zaslug gre spletni televiziji in njenemu pohodu na vedno bolj priljubljene mobilne naprave.
-
Novi spopad
Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
-
Microsoft misli resno!
Odkar množično uporabljamo PC računalnike, na njih kraljuje okolje Windows, zato je razvoj nove različice deležen velike pozornosti in številnih komentarjev. Še toliko bolj, ker novi Windows 8 Consumer Preview" (včasih bi ga imenovali "beta") temeljito spreminja uporabniško izkušnjo, prinaša nov Metro vmesnik in dodaja upravljanje z dotikom kot povsem enakovredno upravljanju z miško in tipkovnico.
-
Domača lekarna
Virusi, vohunska programska oprema in podobno zlo preži na uporabnike računalnikov na vsakem koraku. Največ seveda v spletu in družabnih omrežjih, pa tudi na okužbe s prenosnimi mediji (ključki USB) ne smemo pozabiti. Zato smo se v Monitorju spet odločili in preizkusili najnovejše in najboljše, kar izdelovalci protivirusne in protivohunske zaščite ponujajo za naše mlinčke. Na testu smo imeli 18 protivirusnih programov, ki smo jim brezpogojno zaupali naše računalnike. Ali smo se pri katerem prenaglili?
Objavljeno: 27.3.2012 | Avtor: Benjamin Martinčič | Monitor Marec 2012 -
Televizija za 21. stoletje
Tablice se čedalje bolj uveljavljajo kot idealne naprave za prebiranje digitalnih vsebin. Prejšnji mesec smo si ogledali programe, ki ponujajo nove zanimive načine branja spletnih vsebin, toda tablice so vsaj toliko zanimive tudi za spremljanje video posnetkov. Na tem področju postajajo nekakšni televizorji za novo stoletje, ki pa se od klasične televizije razlikujejo po nekaj pomembnih prvinah: izkušnja je na tablici precej bolj osebna, interaktivna, na zahtevo in osredotočena na internetne vsebine namesto na klasične televizijske kanale. Najbrž zaradi vsega tega tudi zanimivejša. Ali lahko tablice nekega dne nadomestijo domače televizorje? Če je verjeti statistikam, se to ponekod že dogaja.
Objavljeno: 26.3.2012 11:42 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2012 -
Made in China*
Na teh straneh navadno pišemo o najnovejših izdelkih visoke tehnologije, skrbno oblikovanih mojstrovinah, za katerimi je veliko znanja, a tudi optimizma, ponosa, upanja. Marsikomu polepšajo vsakdanjik, olajšajo delo. Toda zgodba o njihovem nastanku ni vselej le zgodba o uspehu. V ozadju njihovega nastanka so vse prepogosto žalostne zgodbe o izkoriščanju delavcev, ki jih izdelujejo, praviloma v državah z nizko ceno delovne sile. V zadnjem času je izbruhnil škandal v navezavi s podjetjem Foxconn, ki je glavni izdelovalec najbolj vročih izdelkov najbolj vročega podjetja ta hip - družbe Apple. A ta primer še zdaleč ni osamljen. Še več, daleč od soja žarometov svetovnih medijev se je bitka za profit očitno povsod spremenila v nekaj grdega, ravno nasprotnega od ciljev, ki jih želijo servirati javnosti.
Objavljeno: 26.3.2012 11:30 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2012 -
Pripomolčki za splet
Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
-
Profesionalni video in nVidia
Da so grafične kartice danes uporabne za še vse kaj drugeg kot le za prikazovanje (3D) grafičnih podob na zaslonu, ni več nobena novica. Navsezadnje iz njih že nekaj let sestavljajo tudi superračunalnike. Pa vendar, grafični procesorji z nekaj sto specializiranimi jedri so danes že tako poceni in so v specializiranih operacijah tako drastično hitrejši od vrhunskih Intelovih pošasti, da nas to še vedno ne neha presenečati.
Objavljeno: 26.3.2012 11:10 | Avtor: Peter Lombar | Monitor Marec 2012 | Teme: grafične kartice, nvidia -
Naše gore listje
Računalništvo je že od nekdaj perspektivna panoga, ki udeležencem vliva obilo upanja. Tako je tudi danes. Iskalci zlata moderne dobe še vedno upajo na tisti revolucionaren izdelek, ki se mu noben uporabnik ne bo mogel upreti. Programerji naprej buljijo v velike bleščeče škatle in kujejo naslednjo uspešnico. Še vedno velja, da te prava zamisel lahko ponese v višave. Spremenilo se že dolgo ni nič. Razen občinstva.
-
Pisarna v oblaku
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
-
Risank in iger
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Objavljeno: 28.2.2012 | Avtor: Miran Varga | Monitor Februar 2012 -
Česar se Android nauči, to Android zna
Nov način branja novic se je rodil na operacijskem sistemu iOS. Temu, da se je Android močno zgledoval po konkurenci, ne gre oporekati. Lahko pa povemo, da uporabniki Googlovega sistema vendarle nismo prikrajšani. Večina bralnikov z jabolčnih naprav se dobi tudi v robotski inačici, mnogo pa jih je zraslo prav na naši priljubljeni platformi. Tile so zasijali najbolj.
-
Kako beremo na tablicah
Tablični računalniki so se doslej izkazali za koristne na številnih področjih rabe, še posebej izstopajo kot bralniki najrazličnejših vsebin. Tablice so prinesle nekatere drugačne načine prebiranja in združevanja vsebin, ki v marsičem prekašajo klasične bralnike. Eden takih je program Flipboard za Applov iPad, ki je zaradi uspešnosti in priljubljenosti dobil kup posnemovalcev, tudi na drugih platformah. Prav spretno zamišljeni napredni bralniki najbolje prikazujejo, kako lahko tablice uporabljamo "drugače".
-
Ugodno, ceneje, eBay!
Verjetno ne bomo povedali nič novega, če bomo zapisali, da so cene "tehnike" vseh oblik še vedno cenejše v tujini kot pri nas. Gre za ekonomijo obsega in Slovenija je pač majhna. Kupovanje v tujini je torej večinoma cenejše. Še ceneje pa je, če se lotimo kupovanja na dražbah, konkretno na eBayu.
Objavljeno: 28.2.2012 | Avtor: Mitja Mavsar | Monitor Februar 2012 -
Pametni navigatorji
Pametni telefoni prevzemajo naloge vse več namenskih naprav. Že dolgo predvajajo glasbo in druge večpredstavne vsebine, vse bolje fotografirajo, podpirajo različne kanale komuniciranja, z vgradnjo lokacijskih tipal pa so postali zanimivi tudi kot nadomestki za specializirane naprave za avtomobilsko in tudi kolesarsko, javno transportno ali celo peščevo usmerjanje do cilja.
-
Pametni javni prevoz. Končno!
Čeprav bo trezna glava takoj opazila, da so prometne novosti k nam pricapljale z dolgoletno zamudo, smo prvih korakov v informatizacijo javnega prometa v glavnem mestu lahko veseli. Včasih je veljalo, da je hitrost prihoda avtobusa obratno sorazmerna s ceno cigarete, ki si jo ravno prižgal. Danes ugibanja ni več.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
- Dragan Lešnik
- Ciril Bohak
- Dominik Cigala
- Srdjan Cvjetović
- Žiga Četrtič
- Vladimir Djurdjič
- Gašper Forjanič
- Jure Forstnerič
- Primož Gabrijelčič
- Peter Gedei
- Matjaž Gerčar
- Matic Gselman
- Igor Harb
- Tamara Harb
- Marko Hölbl
- Boris Horvat
- Jernej Horvat
- Matjaž Horvat
- Dare Hriberšek
- Aleksander Hropot
- Matej Huš
- Matjaž Jeruc
- Dušan Kastelic
- Matjaž Klančar
- Andrej Klemenc
- Tilen Knaus
- Marjan Kodelja
- Marko Kovač
- Matej Kovačič
- Jurij Kristan
- Slavko Kukrika
- Peter Lombar
- Arnold Marko
- Benjamin Martinčič
- Damjan Matičič
- Mitja Mavsar
- Uroš Mesojedec
- Alan Orlič
- David Osivnik
- Mihael Pajžlar
- Nikolaj Pečenko
- Matjaž Potrč
- Vlado Robar
- Matjaž Ropret
- Domen Savič
- Vinko Seliškar
- Vladimir Stajič
- Gregor Stamejčič
- Iztok Stržinar
- Boris Šavc
- Peter Šepetavc
- Matej Šmid
- Anže Tomić
- Andrej Troha
- Miran Varga
- Simon Peter Vavpotič
- Žiga Veber
- David Vidmar
- Marko Vidrih
- Zdravko Vital
- Matic Zupančič