Operacijski sistemi Windows imajo privzeto vklopljenih veliko storitev, ki skrbijo za njihovo kar največjo združljivost s številnimi nalogami, ki bi jim jih lahko zadali uporabniki ali nameščeni programi. Te storitve pa odžirajo malce sistemskih virov in včasih uporabniku prav nerodno kradejo čas. Nekatere med njimi velja zato onemogočiti, saj s tem pridobimo bistveno več, kot izgubimo.
Eden od učinkovitih načinov pohitritve računalnika je nadgradnja strojne opreme. A ta je praktično vedno povezana z izdatki, zato smo se tokrat osredotočili na rezerve, ki jih premore sam operacijski sistem. Pripravili smo 30 brezplačnih nasvetov, s katerimi bo naše delo z operacijskim sistemom Okna hitrejše in še bolj enostavno.
Pred tridesetimi leti so Britanci krojili računalništvo z izdelki, kot sta bila Acorn Atom in ZX Spectrum. Danes je na Otoku položaj mračnejši. Rastoči panogi manjka talenta. Da bi računalništvo zopet postalo zabavno in pritegnilo več nadobudnih mladcev, so v Cambridgu ustanovili fundacijo Raspberry Pi, katere edina naloga je ustvariti poceni platformo za učenje nove generacije načrtovalcev strojne opreme.
Ko pamet ni več privilegij telefonov. Ko lahko tudi s fotoaparata pošljemo elektronsko pošto. Ko smo lahko vohuni! Doslej je bil upravičen naziv pametne naprave, ki se zna učinkovito povezovati prek brezžične povezave WiFi, zgolj domena telefonov. Toda na trgu so se znašli fotoaparati, ki se znajo prek take povezave povezati z družabnimi omrežji in "po zraku" pošiljati elektronska sporočila. Mogoče jih je celo brez dostopne točke povezati s pametnimi telefoni in jih tako tudi upravljati. Pamet na daljavo, bi se reklo.
Vsak pravi moški mora zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Tako vsaj pravijo. (Da uredništvo ne bo dobilo preveč besnih pisem, naj omenim, da to - z določenimi biološkimi popravki - enako velja tudi za ženski spol.) Prvo nekako zmoremo brez posebnega truda, drugo tudi še gre, napisati knjigo pa je že problem. Napisati - to bi še šlo. Kaj pa potem to knjigo spraviti v svet? Kako naj uboga reva, ki komaj zmore vzdrževati številne otroke in skrbeti za drevesa v sadovnjaku, stori še to? Enostavno - z elektronskim založništvom. Nič ne stane, prijetno je, pa še zaslužili boste! Tako vsaj oglašujejo.
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
Televizija je v svoji osnovi tehnologija prejšnjega tisočletja, zastarela, neprilagodljiva. Da, v zadnjih letih smo ji končno zvečali vsaj ločljivost, pa vendar jo še vedno "krasi" ključna težava - linearnost. No, nadgradnje v obliki interaktivne televizije IP in predvsem povezovanje z računalniki omogočajo tudi - nelinearnost.
Osebni računalniki so bili včasih osameli otočki, ki smo jih s programi in podatki hranili prek disket in so med seboj le občasno komunicirali prek zelo počasnih modemov. No, danes je šele internet tisto, kar iz računalnikov sploh naredi zanimive naprave. Posvetili se bomo nasvetom, kako internet pripeljati v vsak kotiček našega domovanja in kako se spoprijeti z modernim internetom, beri Facebookom in Twitterjem.
Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.
V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Da bodo mrtva drevesa nadomestili "piksli", čivkajo že vrabci na sosedovem vrtu. Prehod na elektronsko branje pa se v resnici dogaja v več pasovih z različno hitrostjo, pri čemer smo v Sloveniji na tistem, počasnejšem. Trenutno se je projekta prehoda v elektronsko dobo najresneje lotila največja slovenska tehnična in strokovna knjižnica - CTK.
Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.
V "mekovskih" krogih je slišati nekako takole - "če Mac primerjamo z avtomobili, je bolj podoben BMWju, PC pa povprečnemu avtomobilu". Pa to drži? So Maci res boljši od PCjev? Zanesljivejši? Hitrejši? Vstopimo v svet Hackintoshev!
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Človeštvo že od nekdaj išče bližnjice. Če so prvi praljudje še lovili hrano goloroki, se je hitro našel pametnjakovič, ki je iznašel sulico in opravil isto delo s pol manj truda. Danes ni nič drugače. Ste že videli sliko ameriškega fitnesa, kjer do vhoda peljejo tekoče stopnice? Zabava ni izjema. Televizor smo kaj hitro naučili, da se nam ne ljubi vstajati s kavča, ko želimo menjati program. Vlogo pripomočka za tovrstno opravilo zlahka prevzame pametni telefon, ki delo postori tako dobro, da še Dizi iz filma V leru obnemi.
Mož s pivom v eni in s sendvičem v drugi roki stopi v dnevno sobo in vidi na kavču ženo, ki z nasmeškom na obrazu bolšči v zaslon z velikanskim napisom Esmeralda. Televizija je zasedena, na svetovnem prvenstvu pa nogometaši že potijo krvavi pot. Vname se prepir. Takšnih prizorov je na srečo iz dneva v dan manj, vendar tega ne gre pripisovati cenejšim televizorjem, pametnejšim televizijcem ali strpnejšim zakoncem. Večina zaslug gre spletni televiziji in njenemu pohodu na vedno bolj priljubljene mobilne naprave.
Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
Odkar množično uporabljamo PC računalnike, na njih kraljuje okolje Windows, zato je razvoj nove različice deležen velike pozornosti in številnih komentarjev. Še toliko bolj, ker novi Windows 8 Consumer Preview" (včasih bi ga imenovali "beta") temeljito spreminja uporabniško izkušnjo, prinaša nov Metro vmesnik in dodaja upravljanje z dotikom kot povsem enakovredno upravljanju z miško in tipkovnico.
Virusi, vohunska programska oprema in podobno zlo preži na uporabnike računalnikov na vsakem koraku. Največ seveda v spletu in družabnih omrežjih, pa tudi na okužbe s prenosnimi mediji (ključki USB) ne smemo pozabiti. Zato smo se v Monitorju spet odločili in preizkusili najnovejše in najboljše, kar izdelovalci protivirusne in protivohunske zaščite ponujajo za naše mlinčke. Na testu smo imeli 18 protivirusnih programov, ki smo jim brezpogojno zaupali naše računalnike. Ali smo se pri katerem prenaglili?
Tablice se čedalje bolj uveljavljajo kot idealne naprave za prebiranje digitalnih vsebin. Prejšnji mesec smo si ogledali programe, ki ponujajo nove zanimive načine branja spletnih vsebin, toda tablice so vsaj toliko zanimive tudi za spremljanje video posnetkov. Na tem področju postajajo nekakšni televizorji za novo stoletje, ki pa se od klasične televizije razlikujejo po nekaj pomembnih prvinah: izkušnja je na tablici precej bolj osebna, interaktivna, na zahtevo in osredotočena na internetne vsebine namesto na klasične televizijske kanale. Najbrž zaradi vsega tega tudi zanimivejša. Ali lahko tablice nekega dne nadomestijo domače televizorje? Če je verjeti statistikam, se to ponekod že dogaja.
Na teh straneh navadno pišemo o najnovejših izdelkih visoke tehnologije, skrbno oblikovanih mojstrovinah, za katerimi je veliko znanja, a tudi optimizma, ponosa, upanja. Marsikomu polepšajo vsakdanjik, olajšajo delo. Toda zgodba o njihovem nastanku ni vselej le zgodba o uspehu. V ozadju njihovega nastanka so vse prepogosto žalostne zgodbe o izkoriščanju delavcev, ki jih izdelujejo, praviloma v državah z nizko ceno delovne sile. V zadnjem času je izbruhnil škandal v navezavi s podjetjem Foxconn, ki je glavni izdelovalec najbolj vročih izdelkov najbolj vročega podjetja ta hip - družbe Apple. A ta primer še zdaleč ni osamljen. Še več, daleč od soja žarometov svetovnih medijev se je bitka za profit očitno povsod spremenila v nekaj grdega, ravno nasprotnega od ciljev, ki jih želijo servirati javnosti.
Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
Da so grafične kartice danes uporabne za še vse kaj drugeg kot le za prikazovanje (3D) grafičnih podob na zaslonu, ni več nobena novica. Navsezadnje iz njih že nekaj let sestavljajo tudi superračunalnike. Pa vendar, grafični procesorji z nekaj sto specializiranimi jedri so danes že tako poceni in so v specializiranih operacijah tako drastično hitrejši od vrhunskih Intelovih pošasti, da nas to še vedno ne neha presenečati.
Računalništvo je že od nekdaj perspektivna panoga, ki udeležencem vliva obilo upanja. Tako je tudi danes. Iskalci zlata moderne dobe še vedno upajo na tisti revolucionaren izdelek, ki se mu noben uporabnik ne bo mogel upreti. Programerji naprej buljijo v velike bleščeče škatle in kujejo naslednjo uspešnico. Še vedno velja, da te prava zamisel lahko ponese v višave. Spremenilo se že dolgo ni nič. Razen občinstva.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
