Izdelovalci digitalnih televizorjev so potrebovali le dobra tri leta, da so svoje izdelke spremenili v pravcate računalnike tipa vse-v-enem. No, skoraj, saj primarna naloga sodobnih televizorjev ostaja ogled vsebin TV programov, čeprav se vedno več uporabnikov navdušuje nad dostopom do spletnih vsebin, možnostmi brskanja po internetu, igranjem iger ter opravljanjem video konferenčnih klicev.
NMT, GSM, GPRS, EDGE, 3G, HSDPA, HSUPA, HSPA, HSPA+. Množica kratic, ki jih že leta srečujemo v mobilni telefoniji, se bo počasi zlila v eno samo - LTE. Četrta generacija mobilne tehnologije obeta, da bomo končno vsi venomer povezani. Kaj LTE sploh je in kako to, da slovenski operaterji tokrat pri vpeljavi nove mobilne tehnologije niso v sami konici, kot so bili vselej.
Televizijo prek satelita danes spremlja le še manjši delež televizijskih gledalcev; po podatkih APEKa v Sloveniji manj kot pet odstotkov. Vendar pa se več kot tri četrtine vseh televizijskih programov, ki prihajajo do nas po drugih poteh (pretežno po kabelskem ali internetnem omrežju), v resnici oddaja s satelitov. Luksemburško podjetje SES, ki trži satelitske komunikacije pod blagovno znamko Astra, nas je povabilo, da obiščemo njihovo centralo v Betzdorfu v Luksemburgu.
Dropbox je prvi, četudi precej na tiho, osvojil uporabnike po vsem svetu z brezplačnim prostorom v oblaku, pa čeprav je za prgišče evrov ponudil manj kot tipičen USB ključek. Nato je prišel Apple z iCloudom, zdaj se je zganil tudi Google z Drivom. Microsoft je obenem potrdil, da bo SkyDrive postal pomemben člen naslednjega rodu Oken. V vsega nekaj tednih so se nato odzvali še številni drugi in danes skoraj ne najdemo večje družbe, ki ne bi snovala take ali drugačne, toda lastne oblike pomnilniškega prostora v oblaku. Vsaj delček obvezno brezplačnega. Zakaj? Mar je taka konkurenca res potrebna? Ne, toda prepričati uporabnika, da zaupa podatke prav določeni storitvi, je šele začetek. Le kdo bi selil podatke iz oblaka v oblak, ko zmanjka prostora in bo treba plačati zanj? Čim več imate (brezplačnih vsebin), tem večja je verjetnost, da boste ostali za vselej z njimi.
Televizija je v svoji osnovi tehnologija prejšnjega tisočletja, zastarela, neprilagodljiva. Da, v zadnjih letih smo ji končno zvečali vsaj ločljivost, pa vendar jo še vedno "krasi" ključna težava - linearnost. No, nadgradnje v obliki interaktivne televizije IP in predvsem povezovanje z računalniki omogočajo tudi - nelinearnost.
Osebni računalniki so bili včasih osameli otočki, ki smo jih s programi in podatki hranili prek disket in so med seboj le občasno komunicirali prek zelo počasnih modemov. No, danes je šele internet tisto, kar iz računalnikov sploh naredi zanimive naprave. Posvetili se bomo nasvetom, kako internet pripeljati v vsak kotiček našega domovanja in kako se spoprijeti z modernim internetom, beri Facebookom in Twitterjem.
Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.
V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Reklamni slogan že zdavnaj propadlega podjetja Coming je v zadnjih letih praktično ponarodel. Kako tudi ne bi, če pa nas z vseh strani obkrožajo zasloni majhnih in velikih diagonal, ki jih odlikuje zelo dober, če ne kar izvrsten prikaz slike v barvah. Tokrat smo se v laboratoriju pustili razvajati sodobnim televizorjem in projektorjem.
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Da bodo mrtva drevesa nadomestili "piksli", čivkajo že vrabci na sosedovem vrtu. Prehod na elektronsko branje pa se v resnici dogaja v več pasovih z različno hitrostjo, pri čemer smo v Sloveniji na tistem, počasnejšem. Trenutno se je projekta prehoda v elektronsko dobo najresneje lotila največja slovenska tehnična in strokovna knjižnica - CTK.
Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.
V časih, ko moramo biti ves čas na preži, da nam ne pograbijo hlačnega pasu in ga nenapovedano zategnejo za še eno luknjo, je vedno teže biti ljubitelj najnovejših tehnoloških igrač. Fotografija ni nikdar sodila med cenejše konjičke, sploh pa ne v digitalni dobi, ko si težko predstavljamo, da bi nam aparat služil desetletje ali celo več, kot je bilo povsem običajno nekdaj. Ali je res treba zajtrkovati suh kruh in pogreto vodo, da zadostimo želji po dopolnjevanju in nadgradnji fotografske opreme?
Najnovejše raziskave analitskih družb vnovič napovedujejo, da se nam bliža konec obdobja osebnih računalnikov PC, kot smo ga poznali doslej. Pošteno povedano, smo take napovedi redno srečevali že pred desetimi in več leti, pa je PC danes še vedno najbrž osrednji računalniški sistem večine zemljanov. Kljub temu se število kandidatov za prestol nenehno povečuje, zato mnogi menijo, da se bo transformacija najbrž zgodila v naslednjih petih letih. Prav verjetno je tudi, da prevladujoča platforma ne bo več ena sama, le PC se bo premaknil na nižja mesta in vodilno vlogo prepustil mlajšim.
Imel bi vprašanje, za katero zaenkrat nisem našel odgovora oz. aplikacije v reviji ali v internetu. Zanima me, ali je na voljo program ali več programov za androidne naprave, ki bi omogočal predvsem dvoje: pregled naprav, ki so priključene v domače WiFi omrežje, in delo s podatki na podatkovnih medijih v priključenih napravah (in sd karticah), priključenih zunanjih diskih ipd. (predvsem kopiranje, premikanje datotek in morda predvajanje ...). Z okenskimi napravami je to lažje, z androidnimi napravami pa vsaj meni ne uspeva ...
Z denarjem je križ, to še posebej velja v teh "kriznih" časih, saj ga je vedno premalo. Kartica tu, gotovina tam, še plačilo kakšne položnice prek spleta in kaj hitro se nam zgodi, da pozabimo, koliko smo že zapravili in koliko nam je do naslednje plače še ostalo na računu. Plačevanje negativnih obresti ali celo bankrot seveda nista najbolj privlačni možnosti, zato je pregled nad denarnimi tokovi v naši denarnici skoraj nujen. Lahko tudi z androidnim telefonom.
Presenetljivo veliko storitev omogoča uporabnikom računalnikov in pametnih telefonov shranjevanje in skupno rabo v internetnem oblaku. Eni od storitev za gostovanje datotek pa so uporabniki še posebej zvesti, podobno, kot so navadno zvesti storitvam družabnih omrežij ali priljubljenim izdelovalcem strojne opreme. Gre za Dropbox, izdelek mladega podjetja, ki sta ga leta 2007 ustanovila Drew Houston in Arash Ferdowsi, študenta računalništva na Massachusetts Institute of Technology (MIT).
V "mekovskih" krogih je slišati nekako takole - "če Mac primerjamo z avtomobili, je bolj podoben BMWju, PC pa povprečnemu avtomobilu". Pa to drži? So Maci res boljši od PCjev? Zanesljivejši? Hitrejši? Vstopimo v svet Hackintoshev!
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Človeštvo že od nekdaj išče bližnjice. Če so prvi praljudje še lovili hrano goloroki, se je hitro našel pametnjakovič, ki je iznašel sulico in opravil isto delo s pol manj truda. Danes ni nič drugače. Ste že videli sliko ameriškega fitnesa, kjer do vhoda peljejo tekoče stopnice? Zabava ni izjema. Televizor smo kaj hitro naučili, da se nam ne ljubi vstajati s kavča, ko želimo menjati program. Vlogo pripomočka za tovrstno opravilo zlahka prevzame pametni telefon, ki delo postori tako dobro, da še Dizi iz filma V leru obnemi.
Mož s pivom v eni in s sendvičem v drugi roki stopi v dnevno sobo in vidi na kavču ženo, ki z nasmeškom na obrazu bolšči v zaslon z velikanskim napisom Esmeralda. Televizija je zasedena, na svetovnem prvenstvu pa nogometaši že potijo krvavi pot. Vname se prepir. Takšnih prizorov je na srečo iz dneva v dan manj, vendar tega ne gre pripisovati cenejšim televizorjem, pametnejšim televizijcem ali strpnejšim zakoncem. Večina zaslug gre spletni televiziji in njenemu pohodu na vedno bolj priljubljene mobilne naprave.
Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
Odkar množično uporabljamo PC računalnike, na njih kraljuje okolje Windows, zato je razvoj nove različice deležen velike pozornosti in številnih komentarjev. Še toliko bolj, ker novi Windows 8 Consumer Preview" (včasih bi ga imenovali "beta") temeljito spreminja uporabniško izkušnjo, prinaša nov Metro vmesnik in dodaja upravljanje z dotikom kot povsem enakovredno upravljanju z miško in tipkovnico.
Čeprav so pogoni SSD resnično pohitrili praktično delo z računalnikom, se tisti res napredni uporabniki njihovim hitrostim še vedno le nasmihajo. V najzahtevnejših delovnih okoljih namreč vlogo delovnega pogona ali diska prevzame kar pomnilnik. RAM disk ali pogon v pomnilniku je rešitev, ki ponuja najhitrejše možno obdelovanje podatkov, dostopno povprečnemu uporabniku. A le, če se ta odreče nekaterim funkcionalnostim tradicionalnih rešitev.
Dejstvo je, da so cene pogonov SSD visoke, vsaj s stališča zmogljivosti hrambe podatkov, ki jo ponujajo. Če iščemo predvsem poceni rešitev za hrambo podatkov, potem SSD ni za nas, saj bomo z gigabajti ali celo terabajti za odštete evre bistveno bolje postreženi pri klasičnih diskih. Zavedati se pač moramo, da z nakupom pogona SSD kupujemo zmogljivost. Pravzaprav nesramno veliko zmogljivosti in, preneseno v prakso, hitrosti in odzivnosti računalniškega sistema, v katerega nameravamo pogon SSD vgraditi. In prav to smo pripravljeni tudi ustrezno plačati.
Letošnji CeBIT nas je napolnil z mešanimi občutki. Očitno je, da se je IT industrija znašla na razpotju, podjetja pa se na spremembe odzivajo zelo različno. Nekatera so se zatekla k varčevalnim ukrepom in želijo aktualni gospodarski krč preprosto prebroditi, spet druga stavijo na inovacije in uporabo novih tehnologij. Prav po tehnološki plati je bil sejem precej optimističen, saj so poslovni uporabniki z njega odhajali bolj zadovoljni kot pa povprečni obiskovalci.
V zadnjem času je slišati vse več komentarjev, namigov in odprtih vprašanj, ali se zlati časi družbe Google bližajo koncu. Podjetje je v vseh teh letih ustvarilo imperij, ki se ukvarja z neverjetnim številom dejavnosti, to pa zmanjšuje osredotočenost na nekaj pomembnih, ključnih področij. Googla, kot smo ga po izdelkih in vrednotah poznali še do včeraj, menda že lep čas ni več. Nasloviti skuša vsakogar in vsako storitev, ki bi lahko ogrozila njegovo spletno prevlado. V zadnjem času je gromozansko vložil v družabno omrežje Google+, to pa odžira energijo in tudi ustvarjalnost na drugih področjih. Vse skupaj je lepo opisal nekdanjih microsoftovec, od nedavna tudi nekdanji googlovec, James Whitaker, ko je v javnem pismu povzel srž problema, ki pesti Google.
Pogoni SSD so eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu računalništva. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju odločili, da nov veliki test bliskovito hitrih pogonov opravimo že po vsega devetih mesecih, saj so nam izdelovalci poslali na preizkus več kot ducat novih modelov. Skupna imenovalca vseh preizkušenih pogonov sta seveda hitrost in izjemna odzivnost, ki naredita uporabniško izkušnjo pri igranju ali resnem delu z računalnikom še toliko boljšo.
Virusi, vohunska programska oprema in podobno zlo preži na uporabnike računalnikov na vsakem koraku. Največ seveda v spletu in družabnih omrežjih, pa tudi na okužbe s prenosnimi mediji (ključki USB) ne smemo pozabiti. Zato smo se v Monitorju spet odločili in preizkusili najnovejše in najboljše, kar izdelovalci protivirusne in protivohunske zaščite ponujajo za naše mlinčke. Na testu smo imeli 18 protivirusnih programov, ki smo jim brezpogojno zaupali naše računalnike. Ali smo se pri katerem prenaglili?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
