Olimpijske igre presežkov in rekordov

Objavljeno: 25.3.2014 | Avtor: Dare Hriberšek | Kategorija: Vklop | Revija: April 2014

Luka Zebec že dobri dve leti vodi medijski center MMC, ki ponuja storitve in vsebine RTV Slovenija za nove medije, med drugim tudi spletni portal www.rtvslo.si.  Ker te dveri počasi postajajo pomemben vir informacij za velik del gledalcev, smo se z njim pogovarjali o zasnovi takega medija, pa o juriših, kot so bile minule olimpijske igre, ki so pomenile nekakšen stresni test za malo redakcijo. Ta je doslej – kljub lepim dosežkom – v lastni hiši veljala za bolj »trinajsto prase«.

Luka Zebec, vodja medijskega centra MMC. Foto: Uroš Abram

Luka Zebec, vodja medijskega centra MMC. Foto: Uroš Abram

 Kakšno je sploh infrastrukturno ozadje MMCja? Koliko ste še lokalni, koliko v oblaku?

V bistvu smo precej lokalni, v oblaku imamo samo prenašanje v živo, torej t. i. live streaming, v zadnjih dveh letih smo pa večidel prenovili celotno infrastrukturo, namenjeno spletnim dverim,  in avdio-video arhivu. Pri prvem smo v celoti prešli na virtualizirano okolje, sistem pa nam poganja kakih 300 jeder. Osnova je tako navidezna strežniška gruča, generirana s pomočjo Microsoftovega Hyper-v, ki je v različici Serverja 2012 na voljo brezplačno, na njem pa tečejo prav tako brezplačni strežniki Debian GNU.

Je pa to manj obremenjen del našega sistema, obremenitve same gruče so v nekem normalnem času približno desetodstotne, v času olimpijskih iger so se zvečale na 30, ob konicah pa do 50 odstotkov zmogljivosti.

Najpomembnejša posodobitev je prenova spletne povezave, ki jo ima MMC navzven. Do lani jeseni smo si namreč delili povezavo, ki jo zagotavlja naša hišna informatika. To je pomenilo omejitev na 1 Gb na sekundo. Zdaj smo z Arnesom povezani z dvema 10 Gb povezavama in če tega ne bi napravili, bi si v našem zavodu povzročili velike težave. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da med olimpijskim igrami nihče iz hiše ne bi mogel dostopati do spleta. Ob konicah se je naš promet namreč zvečal do 2,5 Gb/s, to pa je v bistvu tudi nazivna zmogljivost naših zunanjih usmerjevalnikov. Povezava bi sicer omogočala tudi večjo prepustnost, a se cena omrežne opreme v tem primeru izrazito poveča, zato smo ostali pri tem.

 Kakšno pa je razmerje gledalcev pri takem športnem dogodku, ki si tekmo ogledajo v spletu, in takih, ki jo spremljajo po TV?

Naj na začetku povem, da so se praktično vsi naši rekordi zgodili v času zadnjih OI. Vse,  kar je bilo najbolj klikano in gledano, se je zgodilo takrat. Naš najbolj gledan prenos je bil 18. februarja, takrat je Tina Maze dobila svojo drugo zlato medaljo. Tekma je potekala med tednom, kar za nas običajno pomeni veliko višjo gledanost, saj ljudje niso doma in nimajo možnosti gledati na televizorjih. No, takrat je bilo nekaj čez 55.000 gledalcev, ki so dogodek spremljali prek našega pretočnega videa, na »ta zaresnem« zaslonu TVS2 pa okoli 350.000, naših je torej okoli petnajst odstotkov. Pri drugih dogodkih, skokih, hokeju, pa imamo med 20.000 in 40.000 unikatnih gledalcev.  

Z rjavo barvo je označen lanski promet, rekord obiskanosti je bil, ko je Tina Maze postala svetovna prvakinja. Modro je označen letošnji promet, rekord obiskanosti je bil v času njene druge letošnje olimpijske zmage. Lani, 5. februarja, je bilo približno 340.000 ogledov, v najbolj obiskani uri 280.000, letos, 18. februarja, pa v najbolj obiskani uri skoraj milijon, v celem dnevu pa se jih je nabralo kar 5 milijonov. Siceršnje povprečje na običajne dni znaša okoli 140.000 klikov v eni uri.

Z rjavo barvo je označen lanski promet, rekord obiskanosti je bil, ko je Tina Maze postala svetovna prvakinja. Modro je označen letošnji promet, rekord obiskanosti je bil v času njene druge letošnje olimpijske zmage. Lani, 5. februarja, je bilo približno 340.000 ogledov, v najbolj obiskani uri 280.000, letos, 18. februarja, pa v najbolj obiskani uri skoraj milijon, v celem dnevu pa se jih je nabralo kar 5 milijonov. Siceršnje povprečje na običajne dni znaša okoli 140.000 klikov v eni uri.

 Kaj pa posamezni ogledi?

Ja, tudi tu so v tem času padali rekordi. Spet je bila kriva veleslalomska tekma z zmago Tine, katere novica je zbrala okoli 300.000 ogledov. Če pa povzamem deseterico najbolj gledanih stvari v zgodovini, jih je pa šesterica spet vezana na zadnje OI, sledita dve lanski zmagi Tine Maze, pa novica o Petri Majdič, ko je padla v jarek, na desetem mestu pa vendarle najdemo en nešportni dogodek, razglasitev sodbe v primeru Patria, ki pa ima že manj kot 200.000 ogledov.

 Še vedno pa ste na nek način ločeni od kolegov, ki delajo program za TV. Kako pa od njih prejemate izdelke, ki jih obdelate in nato objavite?

Od televizije in radia prejemamo signale, med drugim pet TV programov, se pravi TVS 1, 2 in 3, plus televiziji Koper in Maribor, ter zraven še osem radijskih programov RTVSLO. Signali se nato delijo v dve veji, prva je namenjena ogledu v živo, torej live streamingu, ki ga enkodiramo v različnih kakovostih in nato pošiljamo našemu oblačnemu ponudniku. Med OI smo za drugi TV program delali v petih različnih kakovostih; imeli smo spletni prenos HD in potem še štiri siromašnejše različice.

Druga veja signalov gre v naš operaterski sistem za pripravo avdio-video arhiva, kjer imamo prav tako sveže prenovljeno opremo, ki omogoča sprotno kodiranje signala v ustrezno kakovost za splet, torej naši operaterji posnetke samo izrežejo in že so pripravljeni za objavo. To zdaj, če ste opazili, traja samo nekaj minut. TV Dnevnik se je, denimo, v spletu prej znašel v uri ali dveh, zdaj pa so prvi prispevki na voljo že po nekaj minutah. Resda za ceno nekoliko nižje kakovosti, a tu se nam zdi hitrost pomembnejša.

 Kaj pa MMC na terenu, tu pa govorimo o agilnejšem pristopu?

V MMC-ju smo se šele pred kakšnim letom dni začeli ukvarjati z neposrednim pretakanjem slike z različnih prizorišč, pri tem smo pač uporabili tehnologijo LTE, ki je bila takrat sveže na voljo. Zelo dobro je bilo sprejeto naše poročanje s predlanskih protestov, pa s procesa v primeru Patria. Imamo dve snemalki, ki snemata s profesionalno kamero, signal se pošilja prek opreme LTE, ki jo nosita v nahrbtniku. Včasih pa uporabimo povsem enostaven pristop, tak je bil, denimo, zadnji sprejem naših olimpijcev na Brniku. Kolega Andrej si je zaradi večje mobilnosti preprosto nadel naglavno kamero GoPro in tako prek omrežja LTE prenašal dogajanje. Isti kolega je lani jeseni tako pretekel Ljubljanski maraton. Take prenose pri nas obenem spremlja tudi do dvajset tisoč gledalcev. Na olimpijskih igrah smo imeli zgolj enega novinarja, ki je bil z nami na zvezi po običajnih povezavah, vsebinsko pa mu je pomagalo še nekaj sodelavcev v uredništvu.

 4D je nova storitev, mislim, da ste jo tudi uvedli lani jeseni?

Tako je. Stvar je v pretežni meri plod našega lastnega razvoja, s pomočjo zunanjih izvajalcev pa smo storitev samo koncipirali. Smo pa zanjo pridobili v last vso izvorno kodo in jo lahko tudi naprej razvijamo sami. Zamisel je bila, da bi združili tri funkcionalnosti, ki najbolj sodijo pod isto streho, torej spored, prenose v živo in arhiv. Obenem pa to ponuditi na vseh priljubljenih platformah, torej v spletu, na mobilnih napravah, mali delček pa že zdaj ponujamo na nekaterih pametnih televizorjih. Na slednjih za zdaj ponujamo samo dostop do arhiva, že letos pa bomo to nadgradili tudi z novičarskim delom in podrobnim sporedom.

 Koliko pa stane razvoj take stvari?

Mi smo se v tem primeru uspešno potegovali za evropska sredstva. Denar smo dobili od Evropskega regionalnega sklada in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S tega naslova smo dobili 120.000 evrov, kar predstavlja 90 odstotkov celotne naložbe. To ni malo denarja, se pa zadaj skriva več, kot le tisto, kar vidijo uporabniki. S temi sredstvi smo opravili tudi prej omenjene nadgradnje omrežja, prenovili smo zbirke podatkov in vse stare podatke, ki so se v njih nabirali od leta 2004.

Veliko smo vložili tudi v opremljenost naših oddaj s podnapisi. Kot veste, v okviru MMC-ja deluje tudi oddelek za podnaslavljanje oddaj za gluhe in naglušne, že od leta 1992 jih je moč podnaslovljene gledati prek teleteksta. Po novem pa so ti podnapisi na voljo tudi za večino oddaj lastne produkcije v 4D arhivu na spletu in na mobilnih napravah. Z novim letom smo začeli tudi z rednim nalaganjem podnapisov na strežnike po 150 na mesec, za nazaj pa smo jih dodali nekaj tisoč. V Sloveniji imamo kakih osemdeset tisoč ljudi z okvaro sluha, zato se nam zdi pomembno, da si lahko naše oddaje s podnapisi ogledajo tudi v arhivu.

 Ste kaj pomislili, da bi jih naložili tudi na kak javno dostopen kraj, denimo kak opensubtitles.com, da bi bili dostopni tudi mimo vaših dveri?

Za zdaj še nismo razmišljali o tem. Naše oddaje so vsem gledalcem na voljo v arhivu  oddaj, njihov prenos pa, razen v primeru podcastov, praviloma ni dovoljen.

Storitev 4D je bila v večji meri razvita z evropskimi sredstvi.

Storitev 4D je bila v večji meri razvita z evropskimi sredstvi.

 Kaj so še druge uporabne vrednosti 4D?

Izboljšano je iskanje po arhivu, pa tudi po programih lahko zdaj brskamo tudi po času, programu in žanrih, gledalec ima možnost dveurnega časovnega zamika pri predvajanju v spletu in na mobilnih napravah. Nekatere posnetke, bolj z mislijo na prihodnost, označujemo tudi z geografskimi označbami, to se nam zdi pomembno pri oddajah tipa Nedeljski izlet, Na lepše in podobnih, ki predstavljajo zanimive kraje in po katerih je po novem mogoče iskati tudi glede na bližino kraja, kjer smo.

Iskanje po vsebinah je sploh naša poglavitna skrb za prihodnje. Zaradi že omenjenih podnapisov se je sama od sebe porodila zamisel, da bi bilo mogoče iskati tudi po vsebini oddaje, torej v neki poldrugo uro dolgi oddaji bo v prihodnje mogoče iskati ključne besede po vsebini in predvajalnik nas bo nato samodejno postavil na tisto mesto v oddaji.

 Kako pa kaj gledate v prihodnost?

Načrtujemo oblikovno in funkcionalno prenovo portala www.rtvslo.si, razmišljamo kajpak tudi o višji kakovosti, tudi o HD arhivu, denimo, trenutno pa se aktivno posvečamo pripravam na hibridno TV, kjer bo mogoče vsebine doseči prek naprednejših TV aparatov s pomočjo t. i. rdečega gumba, ki gledalcu med ogledom določene oddaje na ekran prikliče neke dodatne vsebine. Denimo med nogometno tekmo bomo s pritiskom na rdeči gumb dobili dodatne statistike ali pa počasne posnetke najzanimivejših trenutkov s tekme. To je trenutno velika uspešnica v Nemčiji. Če bo oddaja aktualno politična, pa bo gledalcem tako mogoče elegantno ponuditi kako anketo.

Vzpostavljamo tudi lastno platformo, na kateri bomo lahko preizkusno pripravljali svoj mini program MMC TV, kombinirali pa bomo svoje vsebine in pa vsebine, ki so nam na voljo, ker v programu, denimo, zanje ni prostora. Junija bomo imeli samo na MMC prenose nekaterih vzporednih tekem na svetovnem prvenstvu v nogometu, v sodelovanju s športnim programom, tako da bo vse skupaj spremljal tudi komentator. V vsebinah, ki so na voljo samo prek spleta, je zagotovo prihodnost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki