Le komu se ljubi med čakanjem na kavico potegniti iz torbe ali nahrbtnika več kil težko petnajstpalčno kravo (ali, bog ne daj, sedemnajstpalčno pošast)? Ki seveda zasede vso mizo, hkrati segreva vso sobo, njen ventilator in vrteči disk pa slišijo tri ulice stran. Izraz "laptop" se na trenutke zdi prav šaljiv. Nič čudnega torej, da so majhni, preprosti in poceni prenosniki skoraj čez noč postali najnovejša računalniška uspešnica.
Pa imajo nekateri le radi oblak. Naj bo tržna ali modna prevara, uporabniki si ga želijo, v času recesije še toliko bolj. In zdaj se je zganil tudi "Borg". Je vsak upor zaman?
Ko kdaj premlevamo razne izbore in tekmovanja in podobne stvari, ponavadi hitro ugotovimo, da pri izborih za miss Slovenije nikoli ne bomo vsi zadovoljni, ker imajo vsake oči svojega malarja. In prav tako ne bomo vsi zadovoljni z izborom evrovizijske popevke, ker imajo vsaka ušesa svojega Mahlerja. So pa tekmovanja, kjer so kriteriji malce bolj oprijemljivi - eno takih sta gotovo nedavna izbora naj e-podjetja in naj e-rešitve.
Sodeč po nekaterih nedavnih analizah, naj bi se trg osebnih računalnikov, predvsem prenosnikov, v prihodnje krepko spremenil. Če so napovedi točne, bo mogoče kmalu dobiti povsem soliden prenosni računalnik skoraj brezplačno. No, v zameno za nekajletno naročnino na podatkovne storitve. Toda ali je to korak v pravo smer?
Dejstvo je, da so portalske rešitve, prek katerih sodelujemo in komuniciramo z drugimi, vse bolj priljubljene. Elektronska pošta preprosto ni dovolj ali primerna za vse, kar bi radi počeli z računalnikom, zlasti ko gre za izmenjavo datotek, še posebej večpredstavnih vsebin. Srečamo jih v različnih oblikah, ki segajo od socialnih omrežij do poslovnih dveri. Veliko tega je na voljo brezplačno in predstavlja lepo vstopnico v svet portalov, vendar to še ne pomeni, da vsaka storitev tudi optimalna izbira za želeno rabo.
Finančna kriza, ki je zajela praktično ves svet, se seveda pozna tudi pri poslovanju ponudnikov računalniške tehnologije. Nekateri celo menijo, da utegne gospodarska kriza, ki bo po vseh napovedih z nami vsaj nekaj let, dodobra premešati tržni položaj in vlogo nekaterih glavnih igralcev. Kdo bo v tej novi ekonomiji zmagovalec in kdo poraženec?
S prvim novembrom naj bi začel v Republiki Sloveniji veljati nov kazenski zakonik (KZ-1), ki predvideva kar nekaj novih in strogih kazni. Bralci ste nas začeli opozarjati predvsem na kazni za kršitelje avtorskih pravic, med katerimi bomo našli skoraj slehernega računalnikarja, vsekakor pa vse spletne navdušence. Tako sem dobil zanimivo "vikend" nalogo, v kateri naj bi podrobneje preučil, kaj vse lahko doleti malopridne državljane ...
Oblak, oblak, kdo bo tebe ljubil? Še celo ljudje, ki so te pred leti klicali na vso moč, se te zdaj odrekajo. Ali pa se tako le zdi? Skratka - je računalniška industrija res še bolj "sezonska" od modne?
Preden se sploh lotimo primerjave med Firefoxom in IE, moramo razumeti njuno temeljno razliko: Firefox je narejen kot brskalnik, ki želi izkoristiti splet kot najbolj vznemirljivo podlago za vsebine in storitve, IE pa je narejen s povsem drugim namenom: zajeziti splet in ga razdrobiti, da bodo uporabniki še naprej zaklenjeni v monopolni namizni operacijski sistem in programe zanj. Glede na stanje obeh podlag danes, je očitno, da je Firefox ne le boljši, temveč mu uspe z inovacijami in nezaustavljivo trmo učinkovito nasprotovati najmogočnejšemu računalniškemu podjetju in njegovim vitalnim interesom.
Urad za varstvo konkurence je 11. septembra na podlagi zahtevka podjetja AMIS in na podlagi podatkov, ki jih je Urad zbral pri izvajanju nadzora medoperaterskega trga, uvedel že šesti postopek proti Telekomu Slovenije zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja. Nekaj dni pred tem je Agencija za pošto in elektronske komunikacije izdala odločbo, ki potrjuje navedbe podjetja AMIS v zahtevku za uvedbo postopka, in Telekomu naložila odpravo teh pomanjkljivosti. AMIS je zaradi te in še nekaterih drugih zatrjevanih zlorab maja vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu Slovenije v višini 56.824.674,75 evrov, UVK pa lahko po novem Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence Telekom oglobi s kaznijo v višini do desetine njegovega letnega prometa.
Intel je na nedavni konferenci uspešno prižgal električno žarnico, ne da bi bila s kabli priključena na vir energije. Ne gre za potegavščino ali čarovnijo, temveč za tehnologijo, ki utegne v nekaj letih postaviti temelje novi revoluciji pri mobilnih elektronskih napravah.
Med spletnimi brskalniki vre, kot že dolgo ne. Po zmagoslavni predstavitvi novega rodu Firefoxa je Apple napovedal znatne pospeške javascripta v prihajajočem Safariju, Microsoft hiti z novim Internet Explorerjem, končno pa je svojega aduta razkril tudi Google.
Računalništvo velja za eksaktno vedo. Računalnikarji pa za prav take ljudi. Vse skupaj že prav lepo teče nekaj desetletij, toda počasi prihajajo časi, ko bo v vse skupaj treba zanesti tudi malo barve ali, če hočete, lucidnosti. Z mislijo na malega človeka.
Res, podvodno fotografiranje je tisto "nekaj več", kar bo po mojem mnenju sčasoma ločilo odlične kompaktne fotoaparate od tistih, ki bodo samo dobri. Aha, prav ste prebrali, ne govorim o podvodnih ohišjih, ki podvodne operacije približajo vsakemu fotoaparatu (no, če je dovolj ugledne blagovne znamke seveda, da je zanj na voljo tudi ta dodatna oprema). Govorim o fotoaparatih, ki jih lahko vržemo tudi v morje, pa bodo preživeli. Še več, lahko bodo tudi kaj posneli. Saj veste, nad čem se bom navduševal, navsezadnje so o takih modelih pisali tudi na straneh te revije.
Nove in nove uporabne storitve svetovnega spleta še vedno prihajajo kot po tekočem traku. V sveži ponudbi najrazličnejših spletišč pa lahko zasledimo skupne značilnosti, ki zelo jasno pokažejo, katere tehnologije so sprejeli sodobni spletni mojstri.
Podjetje Digitel je konec aprila na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo odškodninsko tožbo v višini 315 milijonov evrov (75 milijard nekdanjih tolarjev) proti Republiki Sloveniji zaradi poslovne škode, ker so mu državni organi sredi 90. let prejšnjega stoletja preprečili vstop na trg digitalne mobilne telefonije (GSM). Podjetje Digitel je bilo ustanovljeno že leta 1994 z namenom ponujanja storitev telefonije GSM, vendar nikoli ni začelo zares poslovati (pa čeprav je že pred Mobitelom začelo s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj!), saj naj bi ga državni organi ves čas obravnavali diskriminatorno v korist "državnega" Mobitela in kasneje v korist "nacionalnega" Si.Mobila.
Količina podatkov, ki jih imamo shranjene v digitalni obliki doma, se hitro povečuje. Kljub vse večjim diskom nam zmanjkuje prostora. Zaradi številnih podatkov zelo težko najdemo tisto, kar dejansko iščemo ali potrebujemo. Bog ne daj, da se nam sesuje disk, saj varnostnih kopij v resnici nimamo ali pa nismo prepričani, da so uporabne. Kako torej ukrepati, da bi zaščitili pogosto trajno vrednost svojih digitalnih zbirk?
Če ste med marcem in sredino junija vsaj enkrat odprli kakšno stran z IT novicami kjerkoli v spletu, niste mogli zgrešiti, da je Apple predstavil nov iPhone. Tako velikega pričakovanja, toliko možnih ugibanj, "insajderskih informacij" in teorij, ki so že mejile na kriminalke, svet računalništva in telekomunikacij najbrž ni bil deležen še nikoli. In to vse zaradi enega mobilnega telefona.
Matjaž Klančar in Mitja Mavsar
Prehajanje s klasične programske opreme na spletne storitve prinaša na videz večjo svobodo izbire, v resnici pa v ozadju poteka nova vojna za prevlado spletnih storitvenih platform. K sreči se število ponudnikov množi in to je vsaj v teoriji jamstvo za izbiro in inovativnost. Kljub temu je videti, da bomo morali vsaj del poti in s tem zgodovine zopet prehoditi.
Med tistimi, ki so najbolj zaznamovali računalniško revolucijo minulih 30 let, je prav gotovo tudi Bill Gates, ki se te dni poslavlja od aktivnega vodenja Microsofta, enega najuspešnejših podjetij vseh časov.
Širokopasovni internet je nekaj, na kar smo se v zadnjih letih vsi povsem navadili. Pravzaprav smo se v zadnjem času že celo razvadili: megabitna hitrost se naenkrat ne zdi več tako zelo veliko, prav tako želimo široko pipico v splet imeti tudi na poti. Toda, ali so meje, kjer se internet (kruh) nam vsakdanji lahko enostavno ustavi?
Sam bi raje začel z drugega konca kot "kolega na desni" - pri poslovnih uporabnikih. Se pravi na področju, na katerem nas ponudniki vse bolj pogosto hitro "opetnajstijo" za hude denarje pri nabavi same strojne in programske opreme, potem pa še z dodatno garancijo in vzdrževanjem vsega skupaj. Res, če smo podjetje, ki se na računalnike ne spozna prav veliko, in še posebej, če nimamo svojega oddelka IT, je taka ponudba mamljiva in velikokrat edino smiselna. Če pa vendarle zaupamo v svoje znanje, se je včasih bolj pametno odločiti za bližnjice, ki nas bodo stale veliko manj. Zakaj, recimo, kupiti drago Ciscovo stikalo in/ali usmerjevalnik, če skoraj vse njegove funkcionalnosti zmore (če le nismo podjetje velikosti kakega Mercatorja) tudi osebni računalnik z nameščenim Linuxom? Navaden PC z dvema diskoma, urejenima v programsko polje RAID 1, in nekaj omrežnimi karticami lahko hkrati streže kar nekaj ločenim podjetjem. Kot požarni zid, kot usmerjevalnik, če bomo z megaherci in pomnilnikom zelo radodarni, lahko celo kot protivirusnik in čistilec elektronske pošte. Ne obvladate Linuxa? Brez skrbi, "na trgu" je veliko strokovnjakov, ki jim gre to zelo dobro od rok. Veliko več jih je in veliko cenejši so od tistih, ki obvladajo Ciscov IOS. Vas skrbi, da bo kak del tega PCja kdaj odpovedal? Klasični napajalnik lahko dobite v vsaki računalniški trgovini in bo zamenjan v pol urice. Za odpovedani disk bo poskrbel RAID 1. Pomnilnik, procesor, matična plošča? Same standardne komponente, ki jih lahko hitro zamenjamo. Hej, glede na cene današnjih PCjev si lahko pravzaprav privoščimo kar še en rezervni PC, ki bo ždel na spodnji polici za rezervo, če bi kdaj kaj resno "odletelo".
Danes pravzaprav ni več nobeno presenečenje, da se število podatkov v digitalni obliki čedalje hitreje veča. Sodeč po raziskavah pa se je v minulem letu prvič zgodilo, da so, v povprečju gledano, podatki, zbrani o posamezniku, po številu presegli podatke, ki jih posameznik ustvari sam. Naša digitalna senca postaja vse daljša, ob tem pa se upravičeno zastavlja vprašanje varnosti in zasebnosti tako zbranih podatkov.
Dogodki zadnjih mesecev kažejo na vse večje težave WLAN v službi javnih omrežij, saj nekoč proslavljeni projekti propadajo drug za drugim. Razlogi so povečini isti - visoki stroški, nezanesljivo delovanje in vse večji konkurenčni pritiski pri ožičenem in mobilnem dostopu do interneta.
Kolikor že se je mobilna telefonija do danes razvila, zlivanje z osebnim računalnikom jo bo odneslo še precej naprej.
K pisanju teh vrstic me je vzpodbudila kratka, vendar živahna izmenjava mnenj z odgovornim urednikom o omrežni varnosti in njeni smiselnosti. Moram reči, da povsem razumem oba pola, ki se v takih debatah ustvarita; tistega, ki trdi, da je povsem dovolj ohlapna varnost, ki naj zadrži najbolj očitna varnostna tveganja, kot tudi tistega, ki trdi, da varnostnih ukrepov ni nikoli preveč, saj je v programsko opremi vedno precej napak in vedno več ljudi, ki jih načrtno iščejo, da bi povzročali škodo oziroma pridobili finančne koristi.
Večina domačih uporabnikov računalnikov z Okni je obsojena na rabo varnostnih programov. Sprva so bili to zgolj protivirusniki, nato so se jim pridružili požarni zidovi, pa protivohunski programi, protismetni programi za elektronsko pošto ter programi za starševski nadzor. Na že tako dolg seznam so se pred kratkim uvrstili še programi za zaznavanje in odpravljanje korenskih kompletov (anti-rootkit) ter programi za preprečevanje vdorov (host intrusion prevention system). Vsega šest ali sedem programov, vsekakor preveč za povprečnega uporabnika. Preveč za nameščanje na disk, preveč za osnovno razumevanje delovanja vseh teh programov, prevelik izdatek za denarnico. Zadnji očitek morda ni vselej upravičen, saj poznamo zelo dobre brezplačne protivirusnike in požarne zidove, pa tudi za večino drugih varnostnih programov bi lahko našli dostojne brezplačne rešitve. Toda, priznajmo, za povprečnega uporabnika je ukvarjanje z varnostnimi programi môra (ki je, mimogrede, uporabniki računalnikov z Mac OS X zaenkrat ne poznajo). Jemlje mu čas in živce ter porablja njegov denar.
Temu, čemur smo bili priča zadnji mesec dni, lahko rečemo le odprta vojna med nekaterimi največjimi računalniškimi podjetji na svetu. Microsoftov poizkus prevzema družbe Yahoo je naletel na odpor, posledica pa so različne poteze, ki vpletajo še številne druge tekmece. Ali partnerje. Kdo bi vedel? V vojni je vse mogoče.
Razvijalci, razvijalci, razvijalci. Razvojni kompleti so zadnje mesece osrednja novica. Po Applovi objavi kompleta za programiranje iPhonov, znanilca osebnega računalnika prihodnosti, je zdaj tu še Googlov App Engine, nič manj kot komplet za programiranje "oblaka".
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
