Objavljeno: 24.6.2008 13:21 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2008

Pro et contra: Namenske vs. sestavljene naprave

Pro et contra: Namenske vs. sestavljene naprave

Matjaž Klančar: Zakaj bi me nategovali, če ni treba

Sam bi raje začel z drugega konca kot "kolega na desni" - pri poslovnih uporabnikih. Se pravi na področju, na katerem nas ponudniki vse bolj pogosto hitro "opetnajstijo" za hude denarje pri nabavi same strojne in programske opreme, potem pa še z dodatno garancijo in vzdrževanjem vsega skupaj. Res, če smo podjetje, ki se na računalnike ne spozna prav veliko, in še posebej, če nimamo svojega oddelka IT, je taka ponudba mamljiva in velikokrat edino smiselna. Če pa vendarle zaupamo v svoje znanje, se je včasih bolj pametno odločiti za bližnjice, ki nas bodo stale veliko manj. Zakaj, recimo, kupiti drago Ciscovo stikalo in/ali usmerjevalnik, če skoraj vse njegove funkcionalnosti zmore (če le nismo podjetje velikosti kakega Mercatorja) tudi osebni računalnik z nameščenim Linuxom? Navaden PC z dvema diskoma, urejenima v programsko polje RAID 1, in nekaj omrežnimi karticami lahko hkrati streže kar nekaj ločenim podjetjem. Kot požarni zid, kot usmerjevalnik, če bomo z megaherci in pomnilnikom zelo radodarni, lahko celo kot protivirusnik in čistilec elektronske pošte. Ne obvladate Linuxa? Brez skrbi, "na trgu" je veliko strokovnjakov, ki jim gre to zelo dobro od rok. Veliko več jih je in veliko cenejši so od tistih, ki obvladajo Ciscov IOS. Vas skrbi, da bo kak del tega PCja kdaj odpovedal? Klasični napajalnik lahko dobite v vsaki računalniški trgovini in bo zamenjan v pol urice. Za odpovedani disk bo poskrbel RAID 1. Pomnilnik, procesor, matična plošča? Same standardne komponente, ki jih lahko hitro zamenjamo. Hej, glede na cene današnjih PCjev si lahko pravzaprav privoščimo kar še en rezervni PC, ki bo ždel na spodnji polici za rezervo, če bi kdaj kaj resno "odletelo".

Kaj pa strežniki? Je res treba kupiti "resen" IBM, Dell ali Hewlett-Packard? Z diski SAS, redundantnimi napajalniki in kaj vem čim še? Po moje ne. Če le ne merite na vsako milisekundo, ki bi jo pridobili z nekoliko hitrejšimi sistemskimi vodili, s čimer se pohvalijo "pravi" strežniki. Kupite lahko malo boljši PC, vanj namečete nekaj diskov SATA, jih priklopite na vgrajeni krmilnik RAID in to je to. Ok, tako diskovno polje, še posebej, če bo RAID 5, bo počasno, ni dvoma. Prav, uporabimo polprofesionalni namenski krmilnik SATA - različica za osem diskov stane borih 400 evrov, zmogljivostno pa je na ravni krmilnikov SAS v zgoraj naštetih strežnikih. Kaj če odpove napajalnik? Skok v bližnjo trgovinico. Kaj če odpove oni hudi redundančni napajalnik v "pravem" strežniku? Res, strežnik bo deloval naprej, vendar nas bo zamenjava kljub vsemu kar nekaj stala. Če že ne denarja (ker je sistem še v garanciji), pa časa, saj po mojih izkušnjah naši sistemski integratorji tovrstne eksotike vendarle nimajo na zalogi.

In že sem pri domačih uporabnikih. Pri njih se, resda nerad, vendarle strinjam s kolegom na desni ... Poslušati brnenje računalnika, ki nadomešča majhen in poceni usmerjevalnik, ni smiselno. Tako kot ni smiselno ukvarjati se z njegovimi nadgradnjami, da o porabi električne energije niti ne govorim. No, če vas/nas vse skupaj zabava, potem pa seveda - le kar!

Prav, uporabimo polprofesionalni namenski krmilnik SATA - različica za osem diskov stane borih 400 evrov, zmogljivostno pa je na ravni krmilnikov SAS v zgoraj naštetih strežnikih.

Matic Zupančič: Sestavljajo naj drugi

Začnemo lahko pri domačih uporabnikih. Je bolje imeti usmerjevalnik v obliki posebne napravice, ki jih za male denarje dobimo v vsaki računalniški trgovini, ali poseben računalnik, v katerem teče eden izmed odprtokodnih sistemov in navadno resda opravlja še kakšno drugo funkcijo, kot da je le odjemalec PPPoE? Sam sem zagotovo zagovornik teh prvih. Zato, ker jih je precej laže nastaviti, da delajo to, za kar smo jih kupili, drugič zato, ker porabijo neprimerljivo manj električne energije kot katerikoli računalnik, ki bi prevzel vlogo usmerjevalnika; to se, ne nazadnje, lahko precej pozna na mesečnem računu za elektriko (taki računalniki navadno tečejo v režimu 24/7). Doma sem izmeril: vsa omrežna oprema, ki jo ob svojih storitvah ponudi T-2, povrhu pa še brezžični usmerjevalnik in omrežno stikalo, v režimu normalnega delovanja porabi nekje med 25 W in 30 W. Lahko sestavite računalnik, ki bo tako skromen pri porabi elektrike? Na letni ravni so prihranki občutni. Za povrhu so taki naredi-si-sam sistemi, pa četudi bi jih "vzdrževal" sosedov mulc, precej nerodni za povprečnega uporabnika. Lahko razumem tiste, ki pravijo, da si z računalnikom pač sestavijo napravo, ki bo delala točno to, kar želijo. Da, vendar imajo očitno dovolj znanja in denarja (za elektriko), da si to lahko privoščijo. Časovno potratno je že zgledno vzdrževanje take naprave, saj je treba skrbeti za precej več dejavnikov kot pri običajnem usmerjevalniku - od posodabljanja operacijskega sistema do posodobitev strojne programske opreme (firmware). Če smo imeli pri izbiri namenske naprave srečno roko, nas nekajkrat na leto čakajo že pripravljeni "paketi" za posodobitev, ki od nas zahtevajo malo ali nič znanja in dela. Na voljo so nam tudi alternativni (in ne samo uradni) paketi, ki iz naše male škatlice iztisnejo še precej več, kot nam je namenil izdelovalec.

In že nadaljujemo pri poslovnih uporabnikih. Taki imajo najbrž precej več znanja in denarja od domačih uporabnikov in si lahko privoščijo, da imajo kak večnamenski računalnik, ki bo prevzel vlogo sita za nezaželeno pošto, iskal bo viruse, čistil nezaželene priponke v pošti, posredoval tako očiščeno pošto kakšnemu drugemu poštnemu strežniku, morda igral vlogo sekundarnega požarnega zidu. Pa vendar se pri takih uporabnikih pojavi druga dilema: kupiti v te namene strežnik ene izmed blagovnih znamk ali sam po komponentah sestaviti svoj "strežnik". Jaz osebno raje zaupam inženirjem, ki skrbno zbirajo komponente, ki bodo sestavljale strežnik, kot pa hišnemu računalniškemu strokovnjaku, ki bo zgradil "strežnik" za "ugoden denar". Kajti ko taka škatla odpove, je lahko škoda precejšnja. Res, nihče nam ne more zagotoviti, da tudi pri strežniku z blagovno znamko ne bo šlo kaj narobe. Ampak tam smo se že v fazi nabave izkazali za zelo previdne kupce in smo zraven dokupili podaljšanje garancije - morda pa to sploh ni bilo treba in je triletna garancija s servisom na lokaciji strežnika že všteta v osnovno ceno izdelka. Hmmm ... je tisti hišni strokovnjak, ki je sestavil ono škatlo, sploh še zaposlen v podjetju, da bo poskrbel za svojo umetnino?

Jaz osebno raje zaupam inženirjem, ki skrbno zbirajo komponente, ki bodo sestavljale strežnik, kot pa hišnemu računalniškemu strokovnjaku, ki bo zgradil "strežnik" za "ugoden denar".

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji