Pro et contra
Ali je res mogoče video posnetke urejati tudi na telefonu, brez računalnika? So taki izdelki sploh primerni za objavo?
Ali je res mogoče video posnetke urejati tudi na telefonu, brez računalnika? So taki izdelki sploh primerni za objavo?
V teh dneh smo v Monitorju preizkusili Applov novi iPhone X. Ko se v podjetju razve, da je v uredništvo prispel zadnji krik mode iz jabolčnih logov, praviloma sledi kapljanje zaposlenih, ki jih muči radovednost. Sam se kot računalnikar v prvem trenutku sicer ustrašim, če je morda šlo kaj narobe (pač Pavlov refleks, ko nekdo pokuka v pisarno, začnem instinktivno preverjati stanje omrežja in strežnikov), a si ob »sem slišal/a, da imate novi ajfoun« brž oddahnem.
Kot marsikoga drugega so me pred nedavnim začeli srbeti prsti, ko sem gledal neverjetno rast tečaja bitcoina. Zasrbelo me, je, da bi vložil 500 evrov in počakal, da jih podvojim. Glede na rast preteklih tednov naj ne bi trajalo dolgo. Tako za hec, kaj pa je 500 evrov?!
Slovenci smo pirati. Ker imamo morja le za vzorec, smo se že pred leti odločili za drugačno obliko gusarstva. Z vznikom računalništva in programov smo hiteli izumljati nove in nove oblike kraje intelektualne lastnine. Čeprav aplikacije, igre, filme, knjige in glasbo v sodobnem svetu večina ljudi pošteno plačuje, v domači kulturi tako početje velja za neumno.
Minuli mesec sem se hudoval na spletno banko N26, ki mi je izgubila plačilo računa za internet. Denar je z računa šel, švedski Com Hem pa ga ni našel. Poslal sem potrdilo o plačilu, misleč, da je zgodba s tem končana. Ni bila.
V tokratni številki smo naredili manjši preizkus igričarskih prenosnikov. Gre za segment, ki je razmeroma mlad. V preteklih letih smo sicer občasno dobili kak model, ki je bil prekrit z rdečimi plameni in je v njem rohnela zmogljiva grafična kartica, v zadnjem letu, dveh se je ponudba hitro razmahnila.
Nikoli nisem razumel, zakaj potrebuje denar nekaj ur, da skoči s Trga republike na Slovensko, letalsko vozovnico pa lahko takoj plačam z vnosom 16-mestne številke. Povedali so mi, da nisem edini na svetu in da neto poravnava v Sloveniji poteka vsaki dve uri. Razumem. Da so me iz podružnice na Tržaški poslali zapret račun na Njegoševo, ker sem ga bil tam odprl, pa ne razumem več. Doma tudi še hranim potrdilo o plačilu enega centa drugi banki, ker me je uslužbenka vestno poklicala, da že tri mesece dolgujem en cent in da bi bilo res neumno, če bi šel ta negativni dogodek v SISBON.
Telefoni so računalniki, ki jih imamo vedno pri sebi. Kaj menite, se bliža čas, ko bodo postali kar edini računalniki, ki jih bomo potrebovali?
Še pred splavitvijo operacijskega sistema Windows 10 sem z veseljem preizkusil vsako izmed razvojnih različic (seveda v virtualnih napravah) in ves čas sem bil bolj ali manj navdušen nad novim Microsoftovim sistemom. Pogosto so se sicer pojavljale kakšne manjše težave, a v primerjavi s predhodniki je vseeno prinesel kar nekaj prednosti, predvsem hitrejše, bolj tekoče delovanje in dobro podporo strojni opremi, za katero je vse redkeje potrebna namestitev gonilnikov s CDjev ali spleta.
Že od leta 2010 opisujem zabavno elektroniko, v tem času pa sem imel v rokah skorajda vse telefone, ki so naprodaj pri nas. Odločitev med njimi ni lahka, še posebej, če kot kupec prvič stopite v množico, ki vam jo ponujajo v trgovini. V resnici pa je resne izbire med telefoni malo.
V zadnjem času so se v Sloveniji pojavila podjetja, ki ponujajo storitve na področjih, kjer je na videz konkurenca že naredila svoje in kjer se zdi, da ni prostora za nove igralce. Ti že ponujajo vse mogoče možnosti ali nastavitve, ki bi si jih uporabnik utegnili zaželeti, kako jih torej sploh lahko kdo dohiti, kaj šele prehiti? Enostavno!
Najmlajša otroka (10 in 12) mi znata povedati, da sta pravzaprav »edina na šoli«, ki še nimata pametnih telefonov. Najstarejši hčerki (15) pa sem pametni telefon namenil šele pred nekaj meseci in pravi, da sem (spet) edini na šoli, ki je pripravljen plačevati letno naročnino na aplikacijo, da ji lahko omejujem skupni čas, ki ga sme nameniti svoji magični črni škatlici z aplikacijami.
Znanstveniki že desetletja preučujejo možnosti povezovanja računalnikov z možgani, zdaj so začela o tej možnosti glasneje govoriti tudi nekatera velika računalniška podjetja. Še več, večina prvih glasnikov napoveduje, da bomo že v naslednjem desetletju dobili možnost vpogleda in uporabe možganov, kakršno smo še nedavno videli zgolj v znanstvenofantastičnih filmih. Tak dosežek bi utegnil res zasenčiti vse dosedanje dosežke na področju računalništva, a obenem odpira vprašanja in dileme, celo bojazni, ki nimajo nič skupnega s tehnologijo. Ali je sploh pametno, da bi povezali računalnike in možgane? Bi jih vi?
Oče mi je vedno s solzami v očeh govoril, da se otroci ne znamo več igrati. Vse, kar so v preteklosti počeli, je bilo v njegovih zgodbah veličastnejše kot moja navidez enakovredna doživetja. Zdi se, da se zgodovina ponavlja. Starejši danes opevajo Titove čase, (malo) mlajši dneve brez mobilnih telefonov. Kljub nespornemu napredku človeštva stalno nazadujemo. Nič drugače ni v računalništvu, kjer še tako dodelana tehnologija ne premore čara iz preteklosti. Je mogoče, da se le staramo?
O tem, da izdelovalcem računalnikov ne gre najbolje, smo na teh straneh (pa tudi sicer) že veliko pisali. Trg z namiznimi in prenosnimi računalniki je sicer še vedno velik, a se prodaja novih naprav že dve leti upočasnjuje. Tudi splavitev Windows 10 pred letom stanja ni občutno izboljšala, čeprav so izdelovalci (in predvsem Microsoft) na to računali.
Wikileaks je spet poskrbel za redni odmerek zgražanja. Razkril je 8761 dokumentov, ki sestavljajo prvi del svežnja Vault 7. V njih je natančno opisano in dokumentirano, kako CIA izkorišča praktično vse pametne elektronske naprave za vohunjenje. Varni nismo niti pred lastnim televizorjem. Sliši se grozljivo, a v resnici nismo izvedeli nič novega. In čez mesec dni bo spet vse po starem.
Zdi se, da ima že vsak prvošolček svoj pametni telefon. Ali smo starši, ki svojemu otroku tega ne omogočimo, res čudaki?
Z računalniki se, kot večina bralcev teh vrstic, ukvarjam, odkar pomnim. Dolga leta sem se z njimi nekoliko resneje ubadal predvsem zato, ker so bili počasni. V gimnaziji (in nekoliko tudi kasneje na fakulteti) je bil glavni razlog finančni, pač sem res dolgo vztrajal z nekoliko starejšo in počasnejšo opremo.
Pred enajstimi leti sem v svojem prvem članku za Monitor pisal o namiznih grafičnih okoljih za Linux – KDE, Gnome, XFCE itd. Takrat sem namreč že nekaj časa uporabljal Linux, zanj sem se ogrel že v začetku študentskih let. Začel sem s Suse, pot me je vodila čez različne distribucije, ki so temeljile na Debianu (takrat je ravno dobival zagon Ubuntu), bilo je celo obdobje, ko sem distribucijo iz čiste zabave menjaval vsak teden.
V tokratni številki smo po nekoliko daljšem času spet preizkusili nekaj novih laserskih tiskalnikov. Te sicer preizkušamo nekoliko manj pogosto, kot smo jih v preteklosti, pri novih modelih se spet lepo vidi, zakaj. Laserski tiskalniki se že več let skorajda ne spreminjajo – vsaj kar se osnovne tehnologije tiče. Gre za enega izmed rešenih problemov računalništva.
Ko sem se minuli mesec udeležil enega izmed koncertov, se mi je posvetilo, kaj je dandanes drugače kot pred petimi leti. Ves čas je bilo visoko v zraku na desetine mobilnih telefonov, ki so snemali in fotografirali, nekateri so bili live na Facebooku, deževali so instagrami. Pred petimi leti smo prav tako imeli pametne telefone, Facebook in Instagram, pa so bili koncerti večidel brez njih. Zakaj?
Odkar je Apple pri svojem novem iPhonu opustil vtičnice za slušalke in napovedal brezžične modele, se zdi, da so ožičenim slušalkam šteti dnevi. Pa so res?
Ko preizkušam določene naprave, se vsaj na začetku trudim, da napravo obravnavam kot nekaj povsem samostojnega. Na prvo žogo torej ne gledam, kaj počnejo konkurenti v enakem cenovnem in zmogljivostnem segmentu, trudim se odmisliti predhodnike, cenejše in dražje različice. Razmišljam o tem, komu je naprava namenjena, kakšni rabi in kako se pri tem obnese.
Globalizacija je kriva, da se z Mercedezov lušči barva, da Milka nima takega okusa kot v otroštvu in da kavbojke menjamo pogosteje kot nekdaj. Zdi se, da ni nič več sveto. Nekdaj zanesljiv nakup je danes loterija, to dokazuje tudi zadnji fiasko največjega izdelovalca naprav z Googlovim operacijskim sistemom Android. Samsung si je z eksplozivnim telefonom Galaxy Note7 privoščil hud spodrsljaj, a pri delanju kardinalnih napak še zdaleč ni osamljen.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih