V predzadnjem mesecu letošnjega leta v slovenske osnovne in srednje šole prihajajo knjige v elektronski obliki. Učenci tretje triade in srednješolci si jih bodo tako prek Cobissa in Biblosa izposojali v e-obliki in jih brali na bralnikih, telefonih, tablicah, prenosnikih ali namiznih računalnikih. Bo zaradi tega izgubljal trg papirnih knjig, bo manj obiskov knjižnic? Ali bodo e-knjige zamenjale papirne?
Cene grafičnih kartic so poletele v nebo! Ali bo zanje res kmalu popolnoma običajno odšteti tisočak ali dva?
V tej številki se je spet nabralo kar nekaj prenosnikov, od tega nekaj zanimivih in nekaj naravnost dolgočasnih. Zanimiva sta modela Asus Zephyrus Duo in Lenovo Thinkbook, saj oba ponujata dodatni zaslon, vgrajen v samo ohišje, »dolgočasni« pa so vsi trije Acerjevi. A da ne bo pomote – iskreno povedano, vse tri acerje bi lahko priporočil (za različne tipe uporabnikov), medtem ko pa se nad prvima dvema nikakor ne morem navdušiti.
Telefoni so vse dražji, še posebej tisti najboljši. Je res smiselno kupiti telefon za 2.000 evrov ali je moč biti zadovoljen tudi s tistim za 200?
Pri Monitorju preizkušane naprave zaradi lažje primerjave običajno razvrstimo v razrede. Še najlažja (ali najosnovnejša) delitev je po ceni. Vsem je jasno, da se prenosnik za 500 evrov težko primerja s tistim za 1.500. No, seveda ju lahko primerjamo, a bomo ugotovili, da je tisti dražji skoraj zagotovo tudi boljši.
Superaplikacije v enem programu ponujajo številne funkcije, ki so sicer na voljo v ločenih izdelkih. Tovrstni programi so izredno priljubljeni na Kitajskem in drugod v Aziji, zdaj pa morda prihajajo tudi na Zahod. Toda ali se za njimi skriva želja po prevladi, nadzoru in omejevanju konkurence?
Po dveh letih si lahko računalničarji (no, igričarji) končno privoščimo grafične kartice po normalnih cenah, torej takih, ki niso oderuške in izkoriščevalske. O dogajanju na trgu grafičnih kartic kar pogosto pišem, tako na teh straneh kot v okviru različnih preizkusov. Na hitro povedano - v času svetovne pandemije koronavirusa se je pomešalo več dejavnikov, zaradi katerih je bila zaloga grafičnih kartic izredno omejena, povpraševanje pa izredno veliko. Posledice so bile abnormalno visoke cene in zelo težavna dobava.
So omrežja 5G res »ubijalec optike«, kot nas poskušajo prepričati oglasna sporočila? Ali je vseeno bolje ostati pri kablu oziroma optiki?
Poldrugo leto mineva, odkar so v Mariboru raziskovalni skupnosti v uporabo uradno predali najzmogljivejši slovenski superračunalnik Vega. Od njega smo pričakovali veliko in kot reden uporabnik lahko rečem, da so se pričakovanja izpolnila. Vega ni le sodoben stroj, temveč ima tudi zgledno podporo uporabnikom.
Električnih avtomobilov je vse več, bržkone tudi zato, ker jih država subvencionira – prek nakupa, registracije in vzdrževanja (polnjenja). Pa vendar, ali smo res dobro razmislili o vseh njihovih prednostih in slabostih?
Vprašanje, ki si ga v šolah postavljamo vsi. Učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, starši, učenci, dijaki …
Računalničarji smo v splošnem izredno praktični ljudje. Iščemo rešitve, ki so čim bolj optimalne glede na parametre, ki so za nas pomembni. Uporabniku, ki nima pojma o uporabi računalnika, bomo tako svetovali čim enostavnejšo rešitev, s čim manjšim številom točk, pri katerih bi lahko prišlo do zapleta. Pred kratkim sem tako nekomu namesto pisnih navodil za neki postopek raje posnel hiter screencast, torej sem na svojem računalniku posnel vse potrebne korake, in mu posnetek poslal kot povezavo do Youtuba.
Maja smo objavili večji preizkus cenejših telefonov, takih, ki veljajo nekje do dobrih 300 evrov. Tokrat imamo v reviji še nekaj novincev, ki sicer rahlo presegajo to mejo, a še vedno sodijo v srednji razred. Ob vseh teh telefonih opažam, da so razlike iz leta v leto manjše – napredek, vsaj tak, ki bi ga resno opazil, je skoraj izginil. Primer tega je Samsungov Galaxy A53, ki ne prinese skoraj nič resnega v primerjavi z A52s – le nekoliko višjo ceno.
Ko se takole lotevam pisanja kolumne o kriptovalutah, sem pobrskal po starih številkah in ugotovil, da sem to nazadnje počel februarja 2018. Zakaj tedaj? Decembra 2017 se je balon kriptovalut razpočil in februarja je bil bitcoin namesto 20.000 dolarjev vreden le še pol toliko. Štiri leta pozneje je priložnost enaka, saj smo sredi puščanja balona, ki traja že šest mesecev. Kaj novega bi sploh še lahko povedal?
Nekako sem živel v prepričanju, da »ves svet« elektronsko pošto uporablja v spletni obliki. No, vsaj domači uporabniki. Zdaj pa v Monitorju berem, da obstaja množica programskih odjemalcev za branje pošte. Je to res smiselno?
Povsem sem poistovetil s to zgodbo – in to z vsemi vpletenimi. Vem, kako je, ko kot stranka nemočno čakaš, da se nekaj obrne. In vem, kako je, če si zaposleni, ki pravzaprav nima pojma, kaj narediti, ker nima pravih informacij. In ne ve, kako priti do njih. Zmotil me je le Borisov zaključek, da se je pritožil podjetju in upa, da »jih je Pero pošteno slišal«.
Potrošniške navade so se s prihodom epidemije novega koronavirusa precej spremenile. Spletne trgovine so se na rovaš zaprtih ali zapuščenih klasičnih prodajaln šibile pod navalom obiskovalcev. Trgovci so se enako kot mi sproti prilagajali situaciji. Vsi smo potovali v neznano. Ko so se omejitve začele vsaj malo sproščati, so trgovci na tisoč in en način znova privabljali kupce. Večina se jih je zadeve lotila z mešanico obeh svetov, spletnega in fizičnega, naš najboljši sosed pa z zmanjševanjem medsebojnih stikov ob obisku ene izmed rdečih poslovalnic. Ko sem prvič slišal za M Sken, sem bil navdušen in sklenil, da zadevo takoj preizkusim v praksi.
Težko si predstavljam, da bi nekdo omejitve gibanja sprejel kot nekaj pozitivnega, navsezadnje smo ljudje socialna bitja, mar ne? Je mogoče, da so resni računalniški »piflarji« med lockdowni v resnici uživali?
Zdi se, da so proizvajalci »črnih pravokotnikov« ostali brez idej, zato se zadnje čase spet posvečajo številkam, tokrat vatom, ki naj bi kar najhitreje napolnili telefon. Je kaj na tem ali gre le nesmiselno tekmovanje?
Zadnje leto in pol smo v Monitorju večkrat pisali o splošnem pomanjkanju grafičnih kartic, ob tem pa tudi o divji rasti njihovih cen. Vzrokov za to stanje je bilo sicer več, kaplja čez rob pa je bil razmah koronavirusa. Ker ves ta čas spremljam tržišče računalniških komponent, sem bil pozitivno presenečen, ko je v zadnjih dveh mesecih končno prišlo do resnega preobrata.
V preddigitalnih časih smo imeli doma naročeno Delo. Lahko bi imeli tudi Dnevnik ali Večer, ampak nismo bili ne iz Ljubljane in ne iz Maribora. Pomembno je bilo, da smo vsak dan dobili svoj izvod in s tem sveže novice. Če smo jih brali ali pa ne, smo s tem sporočali sosedom, pa tudi sebi, da smo aktivni člani družbe, da nas zanima dogajanje okrog nas in da smo razgledani.
V pekarni kupim sirovo štručko in se postavim v vrsto. »Papir, plastika, koža?« zdolgočaseno vpraša prodajalka in s prstom pokaže na terminal za plačila. Nasmehnem se v kamero, ki poskenira moj obraz, zapiska in z mojega računa odtrga znesek plačila za kruh – 455 grintijev (kitajska valuta na območju Balkana).
Ali bomo res počasi vse imeli »v oblaku«, tudi igre? Ali ni to morda črta, ki je ne bi smeli prestopiti?
V tej številki Monitorja lahko preberete preizkus Xiaomijevega doslej najzmogljivejšega in najprestižnejšega telefona pri nas – Xiaomi 12 Pro. Ta je sicer že od začetka zime na voljo na Kitajskem, pred kratkim pa so začeli tudi prodajo v Evropi.
Tablice so večje in menda enako zmogljive kot telefoni, pa vendar so večinoma cenejše od njih. Kako to, je z njimi kaj narobe?
Eno leto po selitvi sem prišel do prelomnega dejanja. V zadnjem tednu sta me namreč doma pričakala dva paketa, prvi s svetili, drugi z žarnicami, v naslednjih dneh torej prideta na vrsto vrtanje in montaža. Prav zanimivo, kako nekaterim mojim znancem manjka kontekst pri izbiri luči…
Vojna v Ukrajini je svetovna katastrofa, kakšne današnje generacije še niso doživele. Nesmiselne grozote so se sicer dogajale že prej in drugod, a takšne razsežnosti in predvidenih posledic človeštvo še ni srečalo od druge svetovne vojne naprej. Vojna pa ne poteka le na ozemlju Ukrajine, temveč tudi v digitalnem svetu, kjer se dogajajo stvari brez prave zgodovinske primerjave.
Evropska komisija je predstavila nov ukrep, po katerem naj bi z zajetno finančno injekcijo v višini kar 43 milijard evrov ter nekaterimi drugimi olajšavami povečala zmogljivosti za proizvodnjo čipov na območju EU. S tem naj bi poskušali zmanjšali odvisnost od dobav iz drugih držav, v prvi vrsti Azije. Toda številni poznavalci razmer v polprevodniški industriji opozarjajo, da je kljub medijskemu pompu evropski načrt celo premalo ambiciozen, vsekakor pa je zelo pozen.
Zanimivo se mi zdi, da samo en proizvajalec, in še to le v enem modelu, svojemu telefonu prilaga pero, ki naj bi nadgradilo upravljanje s prsti. Ali niso tovrstna peresa umrla nekje tam, ko je Apple predstavil svoj prvi iPhone?
Ena izmed mojih službenih dolžnosti je tudi nalaganje oglasov na našo spletno stran. Vem, vem, nihče ne mara oglasov, sploh spletnih ne. Tudi sam jih ne, a se, delno tudi zaradi dela pri Monitorju, zavedam njihovega pomena za medije in podjetja, ki oglašujejo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
