Kontekst

Eno leto po selitvi sem prišel do prelomnega dejanja. V zadnjem tednu sta me namreč doma pričakala dva paketa, prvi s svetili, drugi z žarnicami, v naslednjih dneh torej prideta na vrsto vrtanje in montaža. Prav zanimivo, kako nekaterim mojim znancem manjka kontekst pri izbiri luči…

Večino znancev je zanimala bolj ali manj le moč luči, ki jih bom namestil, nič pa velikost prostora, ne to, za kak tip luči gre, še manj, kakšna je obstoječa osvetljava, o barvi svetlobe niso še niti slišali. V osrednjem prostoru, ta združuje kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo in delovno-pisalni kotiček, bodo namreč štiri stropne luči (te, ki so ravnokar prispele), že zdaj pa so zraven še ena samostoječa luč, dve manjši namizni luči, ena manjša stenska ter LED-trak, ki osvetljuje kuhinjski pult. V načrtu sta še vsaj dva LED-trakova na različnih koncih, polovico tega vsebuje tudi pamet, torej možnost regulacije in tudi spreminjanja temperature svetlobe (nekje od 2.000 do 4.500 K).

Edini, s katerim sem pol ure lahko klepetal o razporeditvi, je sodelavec – fotograf. Seveda, saj že poklicno razume kontekst, v katerega se umeščajo zgoraj omenjene stropne luči. Razume, da je osvetlitev nekaj večplastnega, nekaj, kar se razlikuje glede na čas v dnevu, namembnost, prostor, dogajanje.

Podobno se trudim tudi pri naših preizkusih naprave postaviti v kontekst. Verjamem, da je veliko končnih uporabnikov takih, ki jim je to povsem vseeno. Sicer mogoče ne vedo, kaj bi si zares želeli, le da je nekaj »hitro«, »dobro«, po možnosti tudi »poceni«. Sam seveda razumem, da je to mišljeno v kontekstu določenega okvira, a tak uporabnik se v podrobnosti pač ne spušča – včasih moram tudi sam ugibati, kaj je zanj dejansko pomembno, kakšen bo kontekst uporabe.

V tokratni številki lahko denimo preberete večji pregled tablic, kjer sem se tudi sam pri sebi najprej lotil širšega konteksta. Ta nam postavi nek okvir, v katerem lahko razumemo trenutno stanje na trgu, denimo to, kako se tablice z Androidom primerjajo s tistimi iz Applovega tabora.

Na naslednjih straneh je tudi preizkus Asusovega igričarskega prenosnika, modela Predator Helios. Res ne vem, ali smo kdaj toliko pisali o kontekstu, kot smo v zadnjih dveh letih v zvezi z grafičnimi karticami ter s prenosniki, namenjenih igričarjem. Dogajanje na tem področju je namreč izredno zanimivo, vključuje pa vse od proizvodnje mikrokrmilnikov do logistike in povpraševanja na trgu različnih strani (od zdolgočasenih igričarjev, zaprtih v karantene, do dobička željnih rudarjev kriptovalut).

Prihajamo pa v čas, kjer bi se lahko zadeve začele prevešati do tipping pointa, kot bi rekli angleško govoreči. Cene grafičnih kartic namreč počasi polzijo navzdol. Omenjeni prenosnik je od svoje priporočene maloprodajne cene že nekoliko znižan, tako je v tem trenutku še vedno solidna izbira, a vprašanje je, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih ter proti koncu leta, ko bomo prišli v jesensko obdobje.

In, seveda, vprašanje, kako bo računalniški trg v naslednjih mesecih odgovoril oziroma se bo odzval na svetovno dogajanje ter negotovost. Vojna na vzhodu Evrope, dvig cen energentov (zlasti nafte) in še kaj, vse to se bo čutilo tudi v logističnih verigah, ki že zdaj pokajo po šivih. Razumevanje konteksta bo tako vse pomembnejše.