Srednji razred?

Pri Monitorju preizkušane naprave zaradi lažje primerjave običajno razvrstimo v razrede. Še najlažja (ali najosnovnejša) delitev je po ceni. Vsem je jasno, da se prenosnik za 500 evrov težko primerja s tistim za 1.500. No, seveda ju lahko primerjamo, a bomo ugotovili, da je tisti dražji skoraj zagotovo tudi boljši.

Pa vendar, kje potegniti črto? Kaj je pri nekih napravah vstopni razred, kaj srednji, kaj višji? Nehvaležno opravilo in tudi sam se občasno zalotim, da govorim o »višjem srednjem« ali »srednjem vstopnem« razredu.

Ko me uporabnik sprašuje po nasvetu o neki napravi, je moje prvo vprašanje, o kakšnem znesku se pogovarjamo. V tokratni številki Monitorja, denimo, Anže piše o dražjih telefonih. V prvih nekaj letih »pravih« pametnih telefonov, torej nekje od Androida različice 2, bi se pogovarjali o modelih s cenami od 500 evrov naprej. Ne verjamete? Prvi Samsungov Galaxy S je na tržišče prišel leta 2010, njegova cena pa je bila – okoli 400 dolarjev. Njegov naslednik, Galaxy S2 (z Android 2), je že veljal okoli 500 evrov. Če upoštevamo še inflacijo (od 2011), bi bila cena tega telefona danes okoli 600 evrov.

Prepričan sem, da bi večina brez težav preživela tudi s telefoni, ki sodijo v današnji srednji razred. Res pa je, da lahko enako teorijo postavimo tudi v avtomobilskem sektorju, kjer se predragi avtomobili ravno tako lepo prodajajo. Luksuz pač.

Cene najzmogljivejših telefonov so letno dvigujejo za okoli 50 evrov. Resnejši dvigi se zgodijo vsaki dve leti, vmes kako leto cena tudi stagnira, a kakorkoli obrnemo, so najdražji telefoni danes občutno dražji, kot so bili nekoč – cene občutno prehitevajo inflacijo.

Resda so ti telefoni bistveno zmogljivejši, kot so bili nekoč, a podobno napredujejo tudi vsi cenejši modeli. Tako si upam trditi, da danes za 500 evrov dobimo bistveno več, kot smo pred dobrim desetletjem za »vrhunski model«. Ne govorim le o strojnih zmogljivostih, kjer danes tudi najcenejši neznani pametni telefon »premaga« tiste prve Galaxy S in podobne, govorim bolj o uporabniški izkušnji.

In kje je torej ta srednji razred? Kje dražji? Bolj kot gledam stanje na trgu, bolj imam občutek, da se pravzaprav ni kaj dosti spremenilo. Vse, kar sega preko 600 evrov, je enostavno luksuz. Telefon, za katerega odštejemo 1.200 evrov, ni niti približno dvakrat boljši od tistega, ki ima ceno 600 evrov. Še več, boljši je le nekaj odstotkov.

Anže je med priporočili za nekoga, ki bi rad imel »poceni telefon«, priporočil Google Pixel 6a, kot drugo izbiro pa Samsungov Galaxy A53. Po mojem bi morala biti ta dva telefona (sam bi sicer dodal še kak xiaomi ali realme, denimo tokrat preizkušeni Realme GT Neo 3) bolj ali manj privzeta izbira, dražji modeli pa posebnost.

Telefoni so v višjih razredih enostavno predragi. Seveda razumem, da je nekdo pripravljen odšteti prek tisoč evrov za pravzaprav najpomembnejšo napravo v njegovem življenju. Proizvajalci tako tudi nastavijo najvišje cene, po katerih bodo uporabniki še kupovali njihove naprave, vendar sem prepričan, da bi večina brez težav preživela tudi s telefoni, ki sodijo v današnji srednji razred. Res pa je, da lahko enako teorijo postavimo tudi v avtomobilskem sektorju, kjer se predragi avtomobili ravno tako lepo prodajajo. Luksuz pač.