Pro et contra - vohunjenje na delovnem mestu
Na spletu je najti množico programskih in celo strojnih rešitev za nadzor delavcev v podjetju, ki jih delodajalci uporabljajo, denimo, v ZDA. Je to etično in sploh dovoljeno?
Na spletu je najti množico programskih in celo strojnih rešitev za nadzor delavcev v podjetju, ki jih delodajalci uporabljajo, denimo, v ZDA. Je to etično in sploh dovoljeno?
Pred kratkim sem prebral misel, kako smo včasih govorili, da 'surfamo' po internetu, kot da je to nekaj zabavnega. V hipu me je prešinilo – pogrešam internet.
Pred časom smo se v neki družbi pogovarjali o tem, ali bi se, seveda s trenutnimi življenjskimi izkušnjami, ponovno odločili za enako karierno pot, kot smo se, oziroma ali bi kaj spremenili.
Google, pridi, prosim, prisedi. Pogovoriti se morava. Vem, tudi meni je težko, a žal tako ne gre več naprej. To, kar imava, ni več to, kar sva imela. Rabiš robček?
Naj bo avtomobil le prevozno sredstvo, ki ga v celoti upravlja človek, ali naprava, kjer je/bo človek v kar največji meri le potnik?
Ko nekomu omenim, da delam v IT, sploh pa, če pri tem dodam, da občasno pišem za revijo Monitor, se psihološko pripravim na vprašanja kalibra »Ej, daj mi nekaj povej. Ravno razmišljam, da bi kupil nov telefon«. Včasih so me ljudje spraševali še po prenosnikih, pogosto se v tem položaju najde tudi kak televizor.
Če želim svojega otroka navdušiti in pripraviti za programiranje – je to bolje opraviti z vizualnimi orodji, kot je Scratch, ali z resnim programskim jezikom?
Prihod programskih rešitev in storitev s področja umetne inteligence že povzroča znatne spremembe v tako rekoč vseh ostalih kategorijah programske opreme, od pisarniških programov, do programov CAD. Spreminja tudi strategijo proizvajalcev strojne opreme, saj se nam med drugim obeta, da bomo dokaj kmalu del procesiranja umetne inteligence izvajali lokalno na računalnikih.
V šolstvu se ob nadgradnjah učilnic večkrat pojavlja potreba po novem »platnu«. Je takrat morda smiselno razmišljati kar o televizorju? Ali res potrebujemo projektor in že kar nekako staromodno platno?
Ne boste verjeli, zadnje leto se vse več pogovarjam o rešitvah in programih, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI). Tudi na teh straneh sem že pisal o njej, med drugim tudi o tem, da se vse bolj opiram na pomoč teh sistemov.
Čeprav namizne Linux distribucije ostajajo v senci operacijskih sistemov Windows in MacOS, se zdi, da je prihodnost svetla. No, vsaj sedanjost je, saj se je tržni delež Linuxa v zadnjih dveh letih skoraj podvojil in zdaj dosega prek štiri odstotke, skupaj z ChromeOS pa jih presega celo šest.
Osebni računalniki so kot lego kocke, smo nekoč rekli. Še vedno so, toda ali je res smiselno sestavljati pece vsakič, ko se odločimo za nakup novega?
Zadnje čase spet malo več razmišljam o tem, kaj žene nekoga, da se spravi k nadgradnji nekega kosa opreme. Zakaj bi zamenjal prenosnik? Kdaj bi nadgradil namizni računalnik? Je že čas za nov telefon?
Cilj je bil preprost: priti v soboto popoldne iz Ljubljane v Celje. Način samoumeven: z vlakom. Izvedba pa – po nepotrebnem zapletena, nepovezana in kaotična. To je zgodba o uporabniški izkušnji digitalizacije Slovenskih železnic.
Kar nekaj prahu je dvignila novica, da je Microsoft le omogočil dostop do svojega pisarniškega Kopilota, torej umetne inteligence, ki pomaga v zbirki Office in ima hkrati dostop do vseh naših (oblačnih) podatkov. Gre sicer za še eno stopničko v zgodbi novih umetnointeligenčnih storitev, o katerih poslušamo že dobro leto, od splavitve ChatGPT novembra 2022.
Je bolje imeti prenosnik, ki je vedno pod roko in ga po potrebi priklopimo na priklopno postajo, ali … dva računalnika?
Naročnine niso nekaj novega niti nujno nepotrebnega in za nekatere stvari znajo biti skorajda nujne. Recimo za elektriko, komunikacije ali komunalne storitve.
Je narekovanje res že dovolj zrelo, da ga lahko uporabljamo tudi v slovenskem jeziku?
Leto se počasi bliža koncu, kar je pravi čas, da se ozremo nazaj in povzamemo letošnje stanje računalniškega tržišča.
Le redkokdaj se mi zgodi, da v očeh mladeži prepoznam podobno radovednost do računalnikov in tehnike, kot je v mladih letih prežemala mene. Kar pa nikakor ni krivda mladostnikov, da se razumemo!
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih