Posledice vojne za informacijsko družbo
Vojna v Ukrajini je svetovna katastrofa, kakšne današnje generacije še niso doživele. Nesmiselne grozote so se sicer dogajale že prej in drugod, a takšne razsežnosti in predvidenih posledic človeštvo še ni srečalo od druge svetovne vojne naprej. Vojna pa ne poteka le na ozemlju Ukrajine, temveč tudi v digitalnem svetu, kjer se dogajajo stvari brez prave zgodovinske primerjave.
V ospredju vojne v Ukrajini so seveda najprej ljudje ter žrtve, ki trpijo nasilje, in se marsikje borijo za golo preživetje. Toda vsi se zavedamo, da v ozadju potekajo tudi paralelne bitke, ki so skrite očem javnosti ter medijev in katerih prave posledice bomo najbrž razumeli šele čez čas. Veliko dogajanja, ukrepov in protiukrepov se dogaja prav v digitalnem svetu, kjer so stvari malodane ušle z vajeti.
Dogajajo se najbolj črni scenariji, ki smo jih doslej poznali le teoretično. V informacijski družbi smo jih srečali v pogodbah kot klavzule »v primeru naravne katastrofe ali vojne …«, toda resnici na ljubo je le malokdo pričakoval, da jih bo kdaj treba izvajati v praksi.
Skrbniki informacijskih sistemov so čez noč znašli pred izzivi, k jih niso nikoli prej doživeli, pa čeprav so za take primere vadili. Primer: ponudniki omrežnih storitev, ki delujejo tudi v Ukrajini, poročajo, da se je število napadov na računalnike v Ukrajini, v manjšem obsegu tudi na Poljskem, v zadnjih štirih tednih povečalo vsaj za 10-krat.
Internetne povezave so seveda v takih časih strateškega pomena, zato ne preseneča, da napadalci poskušajo oblegana mesta odrezati od svetovnega spleta in drugih internetnih storitev. Inženirji telekomunikacijskih podjetij se nepretrgoma trudijo, da bi popravili ali nadomestili poškodovano. V urah zatišja, včasih pa kar med samimi boji, popravljajo kabelsko infrastrukturo, popravljajo in celo vzpostavljajo nove bazne postaje. Obenem prenašajo opremo na skrivne lokacije, da bi v primeru naslednjih napadov lahko vzdržali in ohranili povezljivost z internetom.
Podoba računalniškega trga se je čez noč spremenila. Večina velikih zahodnih tehnoloških podjetij je prekinila dobavo, prodajo izdelkov in storitev za prebivalstvo ter gospodarstvo Rusije. Mnogi so pravzaprav zaprli vrata svojih podjetij. Kdo ve, morda celo trajno. Toda ne vsi in ne v vseh segmentih rabe.
Že v začetnih dneh so svoje pisarne v Rusiji in Belorusiji zaprla štiri podjetja izmed največjih svetovalnih s področja informacijske tehnologije: PWC, KPMG, Accenture in DXC. Čez noč je tako ostalo brez službe kar okoli 14.500 visoko usposobljenih strokovnjakov. Prekinitev delovanja teh družb nima posledic le za delovanje v Rusiji, temveč tudi na zahodu, saj so bili mnogi od teh svetovalcev vključeni v projekte za tuje naročnike. Pogosto s specializiranimi znanji, ki jih je v kratkem času skoraj nemogoče nadomestiti.
»Iznajdljivost in vztrajnost ljudi ne poznata meja. Razvijalci iz Ukrajine so nadaljevali redno objavo nove kode za projekte, v katerih sodelujejo, ne glede na to, da so jim padale bombe na glavo.«
Tudi sicer bodo gospodarske sankcije Rusijo še posebej močno prizadele prav na področju visoke tehnologije. V prvem valu so tuji proizvajalci prekinitev prodaje izdelkov in storitev napovedali zlasti za potrošnike, toda prave posledice bodo vidne v gospodarstvu. Rusija srednjeročno ostaja brez zahodne tehnologije, njihove lastne zmogljivosti na tem področju pa so po tem, kar vemo, zelo skromne.
Vsaj kar se tiče strojne opreme, se bodo morali opreti na Kitajsko, ki je posredno že nakazala pripravljenost za poslovanje, in to kljub ostremu nasprotovanje zahoda. Kaj bo to pomenilo za odnose med Kitajsko in zahodom, lahko le ugibamo.
Vojna v Ukrajini že zdaj neposredno vpliva na izvajanje IT-storitev drugod po svetu. V Ukrajini je (bilo?) po ocenah okoli 200.000 razvijalcev. Kar okoli petina največjih svetovnih podjetij ima v tej državi pomembne, če že ne celo poglavitne ekipe razvijalcev, ki so se čez noč znašli v težkem položaju. Toda iznajdljivost in vztrajnost ljudi ne poznata meja. Kar nekaj poročil iz Ukrajine priča o tem, da so razvijalci nadaljevali redno objavo nove kode za projekte, v katerih sodelujejo, ne glede na to, da so jim padale bombe na glavo.
Nihče ne ve, kako globoko se ukrepi in spori lahko še poglobijo in kakšne posledice bo to imelo srednje- in dolgoročno za celotno informacijsko družbo. Zgolj s tehnične in politične plati je mogoče večino zgornjih ukrepov razmeroma hitro odpraviti. Če bodo seveda razmere in politična klima to omogočile. Precej težje bo povrniti vnovično zaupanje. Na vseh ravneh – med državami, podjetji, interesnimi skupinami, posamezniki.
Bojim se, da nas čaka obdobje »digitalne železne zavese« s posledicami za vse strani, ki jih lahko za zdaj le slutimo. Vsekakor nič dobrega za razvoj informacijske družbe in nekaj, kar utegne biti v nasprotju z načeli in vrednotami, na katerih temelji internet, pa tudi moderna družba v celoti.
