Objavljeno: 28.2.2017 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Marec 2017

Trpljenje

Trpljenje

Z računalniki se, kot večina bralcev teh vrstic, ukvarjam, odkar pomnim. Dolga leta sem se z njimi nekoliko resneje ubadal predvsem zato, ker so bili počasni. V gimnaziji (in nekoliko tudi kasneje na fakulteti) je bil glavni razlog finančni, pač sem res dolgo vztrajal z nekoliko starejšo in počasnejšo opremo.

Tako sem se trudil iz dane opreme iztisniti čim več, bodisi z (občasno) nadgradnjo strojne opreme bodisi s programsko opremo, tako z iskanjem hitrejših in boljših programov kot z igranjem z nastavitvami. Dejansko so mi računalniki vedno delovali bistveno dlje kot tistim, ki se s takimi vprašanji niso nikoli ukvarjali, praviloma je moj računalnik tekel hitreje in stabilneje od nekaj let novejšega računalnika kakega sovrstnika.

A ko sem si počasi lahko privoščil kaj več, sem to tudi takoj storil. Navsezadnje si z računalniki že leta služim kruh – tako ali drugače. No, seveda je računalnik (vsaj zame) tudi vir zabave, a to je, recimo, bolj postransko. Pri pisanju člankov, organiziranju naših preizkusov, dnevni komunikaciji, tudi sistemski administraciji res nočem, da bi brez pomena tratil čas zaradi slabega, nestabilnega in počasnega delovanja mojega računalnika ali delov, priključenih nanj.

Pred časom mi je uspelo politi razmeroma drago tipkovnico in sem se še isti dan odpeljal na Rudnik po zamenjavo – s slabo tipkovnico res nisem nameraval trpeti več kot tistih nekaj ur, čeprav sem za novo odštel toliko, kot marsikdo odšteje za cenejši pametni telefon (tisti, ki jih res zanima, lahko v spletu preverijo ceno Das Keyboard Professional 4). Niti za trenutek nisem okleval – v povprečnem dnevu natipkam dovolj znakov, da so mi prsti hvaležni.

Vedno znova me čudi, kako malo so nekateri pripravljeni vlo­žiti v te naprave.

Vedno znova pa me čudi, kako malo so nekateri pripravljeni vložiti v te naprave. Tako v tiste, ki jih uporabljajo v službene namene, kot v tiste, ki jih imajo za zasebno rabo. Pred časom me je znanec spraševal, katero androidno tablico naj kupi, da bo še dobra, a hkrati poceni – v mislih je imel kakih 150 evrov. Mojega odgovora, da nobene, nekako ni sprejel – resda ni povsem vedel, zakaj jo bo imel, a sem prepričan, da bo tablica po taki ceni v vsakem primeru zelo hitro končala na zaprašeni polici. Seveda so tudi izjeme (sploh otroci so zelo hitro zadovoljni s čimerkoli, no, tudi mi smo bili ob zaslončkih na Nintendo Game Boyih v nebesih).

V tokratni številki smo po daljšem času spet preizkusili nekaj novih prenosnikov. Ti so mi zopet pokazali, kako veliko v resnici dobiš za razmeroma malo denarja. Tudi pogled v specifikacije in zmogljivosti današnje strojne opreme, tudi najcenejše, hitro pokaže, da res ni nobenega razloga, da bi kdo moral trpeti računalnik iz obdobja Windows XP. Z operacijskim sistemom vred dobimo res spodobno namizno računalo za borih 400 evrov – če ga imamo osem let, je to 50 evrov na leto. Koliko je vreden ves tisti čas, ko se čaka, da se zažene določen program, koliko so vredni živci, ko stvari ne delujejo?

Podobno je pri prenosnikih. Ti so za enake specifikacije oziroma zmogljivosti malenkost dražji od namiznih modelov, a izbira najcenejših modelov je dandanes res dobra, pa tudi ti so iz leta v leto boljši. Zadnja izboljšava so zasloni, kjer danes v cenovnem rangu okoli 500 evrov že dobimo zaslone FullHD. Barve in vidni koti so resda bolj povprečni, ohišja bolj plastična, a bomo kljub temu na boljšem, kot če bi vztrajali pri sedem ali več let starem modelu.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
  • Teslini samovozeči taksiji ne znajo voziti

    Prvi dnevi Teslinih robotskih taksijev so polni napak, vožnje po napačni strani ceste, nenadnih zaviranj in nevarnih ustavljanj za odlaganje potnikov.

    Objavljeno: 26.6.2025 09:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji