Povezava z možgani!

Povezava z možgani!
Objavljeno: 30.5.2017 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2017

Znanstveniki že desetletja preučujejo možnosti povezovanja računalnikov z možgani, zdaj so začela o tej možnosti glasneje govoriti tudi nekatera velika računalniška podjetja. Še več, večina prvih glasnikov napoveduje, da bomo že v naslednjem desetletju dobili možnost vpogleda in uporabe možganov, kakršno smo še nedavno videli zgolj v znanstvenofantastičnih filmih. Tak dosežek bi utegnil res zasenčiti vse dosedanje dosežke na področju računalništva, a obenem odpira vprašanja in dileme, celo bojazni, ki nimajo nič skupnega s tehnologijo. Ali je sploh pametno, da bi povezali računalnike in možgane? Bi jih vi?

sokotehnološka podjetja, na čelu z računalniškimi družbami, si vse močneje prizadevajo za nov preboj na področju računalništva in digitalnih tehnologij. Nekaj, kar bi nadomestilo, ali vsaj ponovilo uspeh, ki so ga prinesli osebni računalniki in kasneje pametni telefoni.

Če se danes zdi, da je najverjetnejši naslednji korak predvsem računalništvo brez zaslona, torej z možnostjo komunikacije v naravnem jeziku, kot to počnejo digitalne pomočnice/pomočniki Amazon Alexa, Apple Siri, Microsoft Cortana, Google Assitant, Samsung Bixby in drugi, nekateri zrejo še precej dlje.

Aprila smo kar iz dveh znanih virov slišali drzne napovedi o projektih povezovanja računalniških sistemov z računalniki. Mimogrede, najbrž se velja kar navaditi na novo kratico – BMI (Brain – Machine Interface). Prvi je bil Facebook, ki je na svoji osrednji konferenci F8 prikazal rezultate raziskav v okviru raziskovalnega oddelka Building 8, kjer že uspešno narekujejo besedila zgolj z uporabo misli. Na srečanju so pokazali video paraliziranega človeka, ki mu ob pomoči majhnega implantata uspeva krmiliti zaslonsko tipkovnico zgolj s pomočjo misli.

Danes mu pri tem uspe sestaviti osem besed na minuto. Facebook je prepričan, da lahko to v nekaj letih povečamo na stotine besed na minuto. Še več, izračunali so, da bi lahko tako »virtualno tipkali« tudi do petkrat hitreje, kot če bi tipkali na tipkovnici pametnega telefona, in večkrat hitreje, kot lahko narekujemo glasovno. Če pa vključimo še umetno inteligenco za dekodiranje živčnih signalov, se lahko to še osupljivo poveča. Znanstveniki ocenjujejo, da naši možgani na sekundo ustvarijo toliko podatkov, kot jih je v štirih filmih ločljivosti HD. Možgani torej v vsakem primeru zmagajo pred vsemi drugimi načini interakcije z okolico.

Povezava računalnika z možgani ni kar tako. Gre za najbolj radikalen poseg v človeka, njegovo zasebnost, lahko bi rekli celo »dušo«, kar si jih lahko zamislimo.

Le nekaj dni zatem je Wall Street Journal objavil obsežen prispevek o novem projektu Elona Muska, podjetju Neuralink. Družba ima drzen cilj, da bi v naslednjih štirih letih prinesla na trg vmesnike BMI, ki bodo pomagali ljudem s posebnimi potrebami, na primer paralizam zaradi kapi, dednih ali prirojenih bolezni, ki bolnikom onemogočajo komunikacijo z okolico. Toda to je šele prvi korak. V osmih do desetih letih naj bi Neuralink ponudil implantate, ki bodo omogočali dvosmerno komunikacijo z računalniki. Elon Musk je znan po drznih, celo bahavih napovedih, toda s projekti Tesla in SpaceX je dokazal, da tudi naredi, kar napove.

Toda povezava računalnika z možgani ni kar tako. Gre za najbolj radikalen poseg v človeka, njegovo zasebnost, lahko bi rekli celo »dušo«, kar si jih lahko zamislimo. Veliki večini ljudi se zdi to na prvi pogled nesprejemljivo, sporno, odvratno. Raziskava znane javnomnenjske družbe Pew je pokazala, da je povezava možganov z računalniki najbolj strašljiva, celo bistveno bolj kot gensko inženirstvo.

Toda znanost meni drugače. Pravzaprav so implantati v možgane prisotni že danes, le da večina ne ve zanje. Zdravstvo že vrsto let uporablja računalniško krmiljenje implantatov za blaženje simptomov Parkinsonove bolezni, v zadnjih letih je veliko kliničnih testov za uporabo čipov kot sredstva za povrnitev vida. Precej redno pa se uporabljajo Kohlearni slušni implantati, ki gluhim in naglušnim v možganih ustvarjajo vtis zvoka.

Toda eno je, kadar računalniške naprave uporabljamo za prebiranje ali dekodiranje živčnih signalov, nekega dne celo misli, drugo pa, kadar možganom omogočamo dotok informacij mimo človeških čutil. Če bo znanstvenikom to uspelo, se bo odprlo povsem novo poglavje v zgodovini človeštva. Govorimo o združitvi človeške misli in spomina z računalniki, umetno inteligenco, tipali za stvari, ki jih ljudje ne zaznavamo.

Taka tehnologija lahko zelo veliko pomaga ljudem, a prinaša s seboj vsaj toliko nevarnosti in vprašanj kot rešitev in koristi. Kako bodo človeški možgani reagirali na te stimulacije? Ali se bodo možgani temu prilagodili? Bomo s tem rešili tegobe bolnikov ali bomo ustvarili nove? Saj veste, računalniški programi imajo hrošče, in če se hrošč preseli še naprej po vmesniku … morda raje ne bi nadaljeval. Kako bomo preprečili zlorabe, vdore, kraje? Odpirajo se vprašanja etike, morale, zagotovo tudi človekovih pravic.

Preteklost pa nam je pokazala, da take bojazni pred napredkom pohoda v neznano ne preprečijo. Bržkone bo tako tudi z vmesnikom BMI. Ko se bodo raziskave konkretizirale v izdelke, lahko pričakujemo obilo razprav, kritik, protestov, prepovedi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki