Mobilno obilno

Mobilno obilno
Objavljeno: 24.6.2008 13:18 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2008

Kolikor že se je mobilna telefonija do danes razvila, zlivanje z osebnim računalnikom jo bo odneslo še precej naprej.

V mobilni telefoniji se žal vse vrti okrog nadzora. Ponudniki storitev postavljajo najrazličnejše pregrade, s katerimi želijo kar največ zaslužiti, ob tem pa pazijo, da svojih uporabnikov le ne bi preveč razjezili. Edini zaveznik, ki ga imamo uporabniki, je konkurenca različnih ponudnikov. Pa tudi ta včasih ne deluje preveč dobro. Samo spomnimo se, kako je morala celo Evropska komisija zahtevati znižanje nerazumno visokih cen gostovanja v tujih omrežjih, vsaj za države v Evropski zvezi.

Tudi pri ponudnikih samih mobilnih naprav je bilo vse skupaj zelo dolgočasno. Resda so bile naprave vsako leto manjše in bolj zmogljive, a kakšne resne inovacije niso prinesle. Večpredstavna sporočila MMS in znova pogreta video telefonija sta bila le dva poizkusa, kako skozi nekakšno inovacijo, ki je nihče v resnici ne potrebuje, ustvariti še en dobičkonosen kanal za ponudnike storitev.

Danes so stvari že povsem drugačne. V igro sta vstopila Apple in Google, ki tega ne bi storila, če ne bi imela pripravljen povsem drugačen in daljnosežen načrt. Apple je svoje karte nadvse očitno razkril, vendar še vedno marsikdo tišči glavo v pesek in ocenjuje strategijo iz Cupertina skozi prizmo, ki sodi k običajnemu ponudniku mobilnih naprav. Na dolgo in široko razglabljati o poltretjem ali polčetrtem "G"ju, ki bi ga Applova naprava morala ali ga še bo podpirala, je primer nerazumevanja, kaj je v resnici iPhone prinesel. Konkurenti stvar gledajo bolj jasno in počasi razumejo, da bo treba za resen odgovor na izziv posnemati in preseči več dejavnikov, ki jih je Apple v svoji mobilni napravi, ki, mimogrede, ne podpira niti MMS niti videotelefonije, uspešno spletel, kot še nihče doslej. Kaj drugega lahko pričakujemo od podjetja, ki je ustvarilo revolucijo osebnega računalnika - Apple stavi, da je osebni računalnik prihodnosti pametni telefon. V tej misiji pa je lahko uspešen le, če ima neomejen dostop v splet. Vse to pa še vedno ne zadostuje. Vsako uspešno podlago morajo sprejeti tudi razvijalci, ki uporabnikom lahko ponudijo najrazličnejše aplikacije.

Boj za razvijalce se odvija pred našimi očmi. Google je svoj vstop v mobilno telefonijo začel kar na razvijalskem koncu. Najprej so predstavili celoten sklad potrebne programske opreme, od operacijskega sistema, temelječega na Linuxu, prek vmesnega programja pa vse do razvojnega kompleta, ki omogoča uporabo jave, a na inovativen način, ki obljublja znatno večjo zmogljivost in medsebojno združljivost naprav. Prvo napravo z Androidom sicer še vedno čakamo, nared pa naj bi bila do konca letošnjega leta. Googlov Android pa ni edina različica z Linuxom gnanega programskega sklada za mobilne naprave. Že vrsto let deluje združenje različnih izdelovalcev teh naprav, ki družno razvijajo svoj mobilni Linux - fundacija LiMo.

Gneča pri programju za mobilnike je že zelo velika. Nokia in Sony Ericsson še vedno uradno stavita na Symbian, čeprav se prva na internetnih terminalih igra tudi z Linuxom, drugi pa bo na svojem najsodobnejšem telefonu prvič ponudil mobilna Okna. Fundacija LiMo že nekaj let razvija predvsem temeljno programsko opremo, nadgradnja pa ostaja prepuščena posameznim ponudnikom. Navidez enotna podlaga se s tem preveč drobi za zainteresirane razvijalce. Tudi mikro različica jave, ki jo podpira večina sodobnih mobilnih naprav, je vse preveč razdrobljena z razširitvami posameznih izdelovalcev, ki zelo otežujejo enoten razvoj za čim večje število naprav. Že omenjeni Apple po svoji navadi drži večino niti v svojih rokah. S tem sicer lahko ugaja uporabnikom svojih naprav, razvijalci pa se glasno pritožujejo nad omejitvami, ki jih prinaša nedavno predstavljeni razvojni komplet.

Nedavno je s svojo napovedjo o izbrani temeljni programski opremi presenetil eden največjih mobilnih operaterjev v ZDA, Verizon. V boju proti iPhonu, ki ga tam ponuja njihov poglavitni konkurent, AT&T, so izbrali Linux. Vendar ne Googlov Android, temveč so pristopili k LiMo in ob tem izrazili glasno negodovanje nad odločujočo vlogo Googla pri sicer odprtem konzorciju Open Handset Alliance (OHA), ki promovira uporabo programskega sklada Android. Da operaterji mrzlično iščejo učinkovit programski sklad, s katerim bi odgovorili na jasno grožnjo Appla, kaže sestava obeh navezav, LiMo na eni in OHA na drugi strani. Kar tri podjetja so namreč soustanovitelji in sedijo v upravnih organih obeh - Samsung, Motorola in NTT DoCoMo. Ob nedavno priključenem Verizonu, ki si je izboril tudi mesto v upravi, in naštetih podjetjih, ki dobesedno sedijo na dveh stolih, so v LiMo med zvenečimi imeni še NEC, Orange, Panasonic in Vodafone. Google pa je zbral še Sprint, T-Mobile in Telefonico med operaterji, HTC in LG med ponudniki naprav ter kopico programskih partnerjev, ki želijo podlago izkoristiti za učinkovite aplikacije.

Vodstvo Androida je očitno prav pri zadnjih. Kdor je že želel razviti aplikacijo, ki bi pokrila kar najširši spekter mobilnih naprav, je dobro spoznal pasti različnim izvedb sicer enake temeljne programske opreme. Niti java, bojim pa se, da niti LiMo, ne zahtevata zadostne discipline, da bi ustvarila učinkovit standard. Google je predvsem storitveno in programersko podjetje, zato je Android narejen predvsem za programerje. Ponudnikom naprav in storitev za mobilna omrežja ne pušča prevelike svobode, s tem pa jim tudi jemlje moč, s katero že predolgo posiljujejo lastne uporabnike. Apple je jasno pokazal, da bodo mobilne naprave prihodnosti poleg GSM in njegovih nadgradenj uporabljale tudi WiFi in njegove naslednike. Google je pri novem frekvenčnem spektru dosegel odprtost za najrazličnejše naprave, kljub temu da je ta na koncu avkcije pripadel ravno Verizonu. Mobilna omrežja se torej končno zlivajo v internet in uporabnike bo težko potlačiti nazaj v zaprta omrežja, ki mastno zaračunajo vsako, ne le podatkovno komunikacijo. Strah operaterjev ni v neoviranem deskanju po spletnih straneh, temveč v e-pošti namesto SMS in pogovorih VoIP namesto nerazumnih govornih tarif. Zato že nestrpno pričakujemo inovativne aplikacije za nove mobilne programske podlage.

Googlov Android ni edina različica z Linuxom gnanega programskega sklada za mobilne naprave. Že vrsto let obstaja združenje različnih izdelovalcev teh naprav, ki družno razvijajo svoj mobilni Linux - fundacija LiMo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki