Objavljeno: 13.11.2008 16:33 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2008 | Teme: google

Kromirano

Kromirano

Med spletnimi brskalniki vre, kot že dolgo ne. Po zmagoslavni predstavitvi novega rodu Firefoxa je Apple napovedal znatne pospeške javascripta v prihajajočem Safariju, Microsoft hiti z novim Internet Explorerjem, končno pa je svojega aduta razkril tudi Google.

Po svoje je skoraj nerazumljivo, da podjetje, katerega obstoj je neločljivo povezan s spletnimi brskalniki, ni že prej vpreglo svojih velikih virov v razvoj lastnega programa za uporabo spleta. Čeprav se je že leta šušljalo o tem, da tudi Google gradi svoj brskalnik, nismo dobili nič otipljivega. Google je gradil svoje uspešno razmerje s Firefoxom, hkrati pa je vsak svoj dodatek in tudi nekatere druge priljubljene programe za Okna (npr. IrfanView) opremljal z razširjenim namestitvenim postopkom, ki je na koncu še nastavil privzeti iskalnik v Internet Explorerju na Googlovo domačo stran.

Eric Schmidt je ob nedavni predstavitvi brskalnika Chrome izdal, da sta ga Googlova ustanovitelja soočila z nujnostjo izdelave lastnega brskalnika že takoj po njegovem prihodu v podjetje, daljnega leta 2001. A Schmidt, ki je veteran številnih bitk z Microsoftom, je njun predlog zavrnil, ker ni želel tako jasno razkriti dolgoročne strategije in se spustiti v neposreden boj z Gatesom. Leta 2004 je moral celo javno zanikati obstoj takega projekta, ki ga je na podlagi "dobro obveščenih virov" objavil New York Times. Sam projekt se je v veliki tajnosti začel komaj leta 2006.

Danes značilni predstavnik spletnega brskalnika še vedno temelji na premisi iz minulega tisočletja, ki se pozna tudi v njegovem imenu: z njim naj bi namreč brskali po spletnih dokumentih. To sicer še vedno počnemo, vendar je čedalje večji del spleta namenjen vse bolj zmogljivim aplikacijam, ki omogočajo povsem nove načine izkoriščanja omrežja. Google je z aplikacijami, kot so GMail, do skrajnosti izkoristil zmogljivosti sedanjega rodu brskalnikov. Kaj pa bi lahko dosegli, če bi naredili povsem nov brskalnik, ki razume splet tak, kot je danes?

Čisto na novo seveda ne gre. Google se ne more igrati s spletnimi standardi in zato ne bo izdal dodatka, kot sta Silverlight ali Flash. Namesto tega želi izboljšati zmogljivosti široko sprejetih standardov, kot je javascript. Tako že nekaj let dodaja zmogljivosti brskalnikom skozi dodatek Gears. Ta med drugim omogoča večnitno izvajanje kode in možnost odklopljenega dela. Chrome je vse skupaj zaokrožil še z nekaj novimi prijemi: vsaka spletna stran in celo vsak dodatek, kot je Flash, se izvaja kot lasten sistemski proces. Tako ne morejo ogroziti druga druge, pri neprimernem obnašanju ali zamrznitvi pa bomo morali zapreti le en jeziček in ne celotnega brskalnika. Chrome zato ponuja nenavadno zmogljivost, ki je bila prej zgolj domena operacijskih sistemov: nadzornik procesov. Z njim lahko vsako spletno stran spremljamo glede na njeno porabo pomnilnika in procesorja. Končno bomo uporabniki spleta lahko videli, katere strani so zares slabo narejene in so (bile nekoč) vzrok počasnega delovanja celotnega sistema. Ta posebnost je marsikoga pripeljala k sklepu, da Chrome sploh ni brskalnik, temveč kar operacijski sistem, katerega aplikacije so spletne storitve. No, tako hitro vseeno ne gre.

Google je dolgo izbiral ime za lasten brskalnik. Nazadnje so pristali pri nenavadni izbiri, ki v hekerskem žargonu pomeni zunanji lišp programa, ki naj pritegne uporabnike, a ne prispeva dosti k zmogljivosti, oziroma jo celo poslabša, zato je pogosto uporabljen zaničevalno. A kromirane površine so visoko zloščen krom, ki je dal ime drugi, veliko pomembnejši komponenti podviga. Projekt Chromium je odprta koda praktično celotnega brskalnika, ki je na voljo pod zelo svobodnim dovoljenjem, zato je njena raba mogoča tudi v zaprtih, lastniških projektih. Njena analiza razkrije veliko več o resničnem pomenu Googlovega brskalnika.

Prvo dejstvo je, da je Chromium danes le projekt za Okna. V resnici lahko prenesemo celotno izvirno kodo, odpremo že pripravljeno "rešitev" za Visual Studio 2005 in stisnemo F7. Čez nekaj minut bomo dobili delujoč brskalnik. Tako preprosto gre. Čeprav Google napoveduje, da bo Chrome prenesel tudi na sisteme Mac in Linux, je to še zelo oddaljena prihodnost. Drugo dejstvo je, da je Chromium zelo modularen. Inovativni stroj za zmogljivo, večnitno izvajanje kode v javascriptu, V8, je mogoče uporabiti v drugih projektih. Pri tem velja poudariti, da je V8 visoko optimiziran za procesorje x86 in ARM. Tretje dejstvo je, da je Google v Chromiumu razkril tudi izvirno kodo grafičnega pogona Skia, ki jo je pridobil z nakupom istoimenskega podjetja leta 2005. Ta visoko zmogljivi pogon za dvorazsežno grafiko omogoča privlačne učinke na manj zmogljivih napravah, ki nimajo namenskih grafičnih procesorjev. Skia je pogon, ki si ga delita Chrome in Android in slednjemu omogoča prosojnost, Bezierove krivulje in obrezovanje ter čudovito upodabljanje tipografije že na mobilnih napravah z zelo zmernimi zmogljivostmi.

Kaj torej lahko sklepamo? Googlu je trenutno bolj malo mar za lasten brskalnik za Mace ali Linux. Safari in Firefox s prihajajočimi inovacijami tu prav dobro stojita, izbira pa je še večja (npr. Opera). Potrebujejo pa visoko zmogljiv, na standardih utemeljen brskalnik za Okna, ki bo odžiral tržni delež IEju, predvsem pa držal Microsoft pošten. V Redmondu pač nič ne vidijo raje, kakor zlorabiti prevladujoči položaj in še vedno velik delež IE jim potencialno omogoča celo tako obupane poteze, kot je privzeto zavračanje piškotkov in kode iz domen, ki ne pripadajo trenutno obiskani strani. To bi v trenutku sesulo Googlovo strežbo oglasov in storitve, kot je npr. Analytics. Verjetno bi povzročilo tudi novo protimonopolno tožbo, vendar dvomim, da bi si Google lahko privoščil večletno čakanje sodnih mlinov. Googlu je v resnici tudi malo mar za Chrome. Vsa njegova koda je brezplačno na voljo za praktično katerikoli namen. Čim več bo alternativnih brskalnikov za Okna, tem bolj se bo drobil delež IE in tem večja bo zahteva, da spletni mojstri spoštujejo široko sprejete spletne standarde. Tudi njihov odnos z Mozillo ni ogrožen, tik pred objavo Chroma so namreč podaljšali sporazum, ki Mozilli zaradi posredovanega prometa prinaša na desetine milijonov vsako leto.

Vendar pa je trud, vložen v Chrome, za Google pomemben predvsem zaradi Androida. Čeprav se zdita nepovezana, gre dejansko za isto stvar. Splet prihodnosti je mobilni splet, Chrome z V8 in Skio pa je pravzaprav visoko zmogljiv brskalnik že za mobilne naprave sedanjosti.

Napor, vložen v Chrome, je za Google pomemben predvsem zaradi Androida.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji